1. Uvod
Gradbeni projekti so zaradi svoje tehnične zahtevnosti, dolgotrajnosti in sodelovanja več strokovnih udeležencev posebej izpostavljeni tveganjem nepravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti. Napake se lahko pojavijo zaradi pomanjkljive projektne dokumentacije, nestrokovne izvedbe del, neustreznega nadzora ali neprimernosti zemljišča za gradnjo. V praksi se pogosto pokažejo šele po prevzemu objekta, ko njihova odprava zahteva znatna finančna sredstva in lahko bistveno vpliva na uporabnost, varnost ali vrednost nepremičnine.
Pravno vprašanje zato ni omejeno zgolj na ugotovitev, da ima objekt napako. Ugotoviti je treba tudi, kdo zanjo odgovarja, kakšna je pravna narava njegove odgovornosti, v kakšnih rokih mora naročnik uveljavljati svoje pravice ter katere zahtevke lahko uporabi za dosego ustrezne sanacije ali povračila škode.
V postopkih javnih naročil so ta vprašanja še toliko bolj aktualna, ker naročnika veže temeljno načelo gospodarnosti tudi v fazi izvedbe javnega naročanja in ne zgolj v fazi oddaje javnega naročila. Pri tem pa so v fazi izvedbe naročniki vezani na določila 95. člena ZJN-3, ki določa dopustne spremembe pogodb v fazi izvedbe. In če je projekt slab, v ZJN-3 ni najti pravne podlage, na podlagi katere bi v fazi izvedbe te napake lahko popravili[1]. To nujno vodi k dodatnim in več delom, k spremembi projekta, kar terja spremembe, za katere v javnonaročniški zakonodaji ni najti pravne podlage. Pri gradbenih projektih, ki trajajo daljše časovno obdobje, se tako vedno znova postavlja vprašanje, kako se naročnik lahko zaščiti, saj je prekrškovno, lahko pa tudi kazensko odgovoren, če objekt ni izveden v roku in v skladu z določili iz razpisa. In ne nazadnje, zakaj bi naročnik plačeval napake projektanta, gradbenika in nadzora, če imamo jasna pravila, po katerih morajo ti subjekti ravnati. V zakonu pa je določena tudi njihova odškodninska odgovornost.
Posebno mesto ima odgovornost za napake, ki zadevajo solidnost gradbe, saj zanjo Obligacijski zakonik (OZ)[2] določa posebno ureditev.
Pri presoji konkretnega spora je treba upoštevati, da se pravna podlaga in obseg odgovornosti razlikujeta glede na vrsto napake, vsebino sklenjenih pogodb, čas njenega odkritja in ravnanje posameznih udeležencev. Če gre za gradnjo na podlagi javnega razpisa, pa je pomembna tudi razpisna dokumentacija, ki lahko določena vprašanja uredi drugače, kot izhajajo iz zakona.
2. Profesionalna skrbnost kot temelj odgovornosti
Temeljno merilo za presojo ravnanja udeležencev gradbenega projekta je skrbnost, ki jo določa 6. člen OZ.[3] Udeleženci obligacijskih razmerij morajo pri izpolnjevanju svojih obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se zahteva v ustrezni vrsti pravnega razmerja. Kadar obveznost izpolnjujejo v okviru poklicne dejavnosti, se zahteva skrbnost dobrega strokovnjaka, torej ravnanje po pravilih stroke in običajih.[4] Za izvajalca, projektanta in nadzornika to pomeni, da njihovega ravnanja ni mogoče presojati zgolj po merilih povprečnega oziroma nestrokovnega posameznika. Upoštevati je treba strokovno znanje, ki se pričakuje od osebe, ki poklicno opravlja posamezno dejavnost.
Od projektanta se pričakuje strokovno pravilna in ustrezna projektna dokumentacija. Izvajalec mora dela izvesti v skladu s pogodbo, projektom, pravili stroke in zahtevano kakovostjo. V postopkih javnih naročil so izvajalci kot ponudniki že v fazi oddaje ponudbe dolžni na napake, ki jih odkrijejo v fazi pregleda projektne dokumentacije, opozoriti naročnika preko Portala JN in ga pozvati, da se razpisna dokumentacija oz. tehnične specifikacije ustrezno popravijo. Nadzornik pa mora pri opravljanju svoje dejavnosti strokovno spremljati gradnjo, preverjati kakovost izvedenih del ter se ustrezno odzvati na ugotovljene nepravilnosti.
Pri tem je pomembno, da profesionalna skrbnost ni zgolj zahteva po ugotavljanju nepravilnosti. Od strokovnjaka se pričakuje tudi ustrezno ukrepanje v okviru njegovih pogodbenih in zakonskih obveznosti.
3. Stvarne napake pri gradnji in njihove vrste
Odgovornost za napake opravljenega dela je treba presojati glede na naravo napake in pravila, ki veljajo za posamezno vrsto pogodbenega razmerja.
V okviru gradbene pogodbe razlikujemo med očitnimi napakami, skritimi napakami in napakami, ki zadevajo solidnost gradbe.
3.1 Očitne napake
Očitne napake so tiste, ki jih je mogoče ugotoviti z običajnim pregledom opravljenih del. Gre za pomanjkljivosti, ki bi jih bilo mogoče zaznati brez posebnih preiskav ali tehničnih postopkov. Njihova pravna pomembnost se kaže predvsem pri pregledu in prevzemu del. Naročnik mora ob prevzemu ravnati skrbno ter ugotovljene napake pravočasno grajati. Če delo prevzame brez ustreznega grajanja očitnih napak, lahko izgubi pravico, da se pozneje sklicuje nanje, ob upoštevanju zakonskih izjem.
V praksi je zato pomembno, da se ob prevzemu sestavi natančen zapisnik, v katerem so ugotovljene pomanjkljivosti konkretno opisane. Splošna navedba, da delo ni izvedeno kakovostno, praviloma ne zagotavlja enake dokazne jasnosti kot opis posameznih napak, njihove lokacije in vidnih posledic.[5]
3.2 Skrite napake
Skrite napake so pomanjkljivosti, ki jih pri običajnem pregledu ni mogoče ugotoviti in se pokažejo šele pozneje, pogosto med uporabo objekta.
Primeri so lahko zamakanje objekta[6], odstopanje ploščic, nepravilnosti v napeljavah ali druge pomanjkljivosti, ki se pokažejo šele ob določenih vremenskih oziroma obratovalnih pogojih.
Pri skritih napakah je posebej pomembno, kdaj jih naročnik odkrije, kdaj o njih obvesti izvajalca in ali je obvestilo podano v zakonsko določenem roku. Naročnik mora biti pozoren tudi na rok za sodno uveljavljanje zahtevkov. Pravočasno odkritje napake samo po sebi še ne zagotavlja, da bo zahtevek uspešen, če naročnik ne upošteva tudi nadaljnjih rokov.
3.3 Napake, ki zadevajo solidnost gradbe
Napake, ki zadevajo solidnost gradbe, predstavljajo posebno kategorijo napak, za katere OZ določa posebno odgovornost izvajalca in projektanta.
OZ pojma solidnosti gradbe izrecno ne definira. Pri njegovi razlagi je zato pomembna sodna praksa, ki upošteva naravo napake, funkcijo prizadetega dela objekta ter njen vpliv na trdnost, varnost in normalno uporabo gradbe.
Sodba VSL I Cpg 166/2016[7], navedena v obravnavani predstavitvi, poudarja, da gre za napake na vitalnih delih objekta, ki bi morali svojo funkcijo opravljati daljše obdobje, ne da bi se zaradi običajne uporabe ali dotrajanosti začele kazati pomanjkljivosti.
Vendar posamezne vrste napake ni mogoče avtomatično uvrstiti med napake, ki zadevajo solidnost gradbe, zgolj na podlagi njenega poimenovanja. Odločilni so konkretna narava nepravilnosti, njene posledice in strokovna presoja.
4. Odgovornost izvajalca in projektanta za solidnost gradbe
Posebno pravno podlago predstavlja 662. člen OZ[8].
Izvajalec odgovarja za napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del. Odgovornost se nanaša tudi na določene pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena gradba, pri čemer zakon določa izjemo, povezano s strokovnim mnenjem specializirane organizacije o primernosti zemljišča in odsotnostjo poznejših okoliščin, ki bi vzbujale dvom o takšnem mnenju.
Za napake, ki izvirajo iz napake v načrtu, lahko odgovarja tudi projektant. Zakon določa, da odgovornost ni omejena zgolj na naročnika, temveč se lahko razteza tudi na poznejše pridobitelje gradbe. Te odgovornosti s pogodbo ni mogoče izključiti ali omejiti.
Pri uporabi te določbe je treba razlikovati med obdobjem, v katerem se mora napaka pokazati, in roki, v katerih je treba naročnika oziroma drugega upravičenca obvestiti o napaki ter sodno uveljaviti pravice[9]. Desetletno obdobje zato ne pomeni, da je mogoče zahtevek brez nadaljnjih časovnih omejitev uveljavljati kadarkoli.[10]
4.1 Odgovornost za pomanjkljivosti zemljišča
Napake na zemljišču se lahko pokažejo v nestabilnosti temeljev ali drugih posledicah, ki vplivajo na objekt.
Če izvajalec opazi (ali bi glede na svoje znanje moral opaziti), da so npr. tla neustrezna, plazovita, premalo nosilna ali kako drugače tvegana za gradnjo, ima zakonsko dolžnost, da naročnika na to takoj opozori. Če ga ne opozori, izvajalec izgubi pravico, da bi se kasneje izgovarjal na »slabe pogoje na terenu« in v celoti odgovarja za nastalo škodo ali napake na objektu.[11]
Pravna presoja mora upoštevati tudi dokumentacijo o geotehničnih raziskavah, projektne predpostavke in opozorila, podana med gradnjo.
4.2 Naročnikova navodila in opozorilna dolžnost izvajalca
Po 664. členu OZ izvajalec ni avtomatično prost odgovornosti, če je pri izvedbi posameznih del ravnal po zahtevah naročnika. Če pa je naročnika pred izvedbo opozoril na nevarnost nastanka napak, se lahko njegova odgovornost glede na okoliščine zmanjša ali izključi.
Za izvajalca je zato bistveno, da nejasnosti, nepravilnosti ali tveganja, povezana z naročnikovimi zahtevami, dokumentira pred izvedbo konkretnih del. Pisno opozorilo naj vsebuje opis nepravilnosti, pojasnilo možnih posledic ter predlog ustreznega ukrepa.
Takšno ravnanje je pomembno tudi v dokaznem smislu, saj omogoča ugotavljanje, kdo je bil seznanjen s tveganjem, kdaj je bil nanj opozorjen in kako se je naročnik odzval.
5. Odgovornost projektanta
Projektantova odgovornost se lahko uveljavlja, kadar napaka izvira iz nepravilne ali pomanjkljive projektne dokumentacije. Napaka se lahko pokaže že v načrtih ali šele na zgrajenem objektu, ko se izkaže, da projektna rešitev ne omogoča varne ali pravilne izvedbe.
Napake v projektni dokumentaciji pri javnih naročilih gradenj
Pri javnih naročilih gradenj se lahko že med izvedbo pokaže, da projektna dokumentacija ne predvideva vseh del, potrebnih za dokončanje objekta in njegovo uporabo v skladu z namenom. Gradbena pogodba je posebna vrsta podjemne pogodbe, s katero se izvajalec zaveže doseči dogovorjeni rezultat. Kadar projektno dokumentacijo zagotovi naročnik, se izvajalec praviloma zaveže, da bo gradbo izvedel po tej dokumentaciji. Če je zaradi ugotovljene pomanjkljivosti projekta treba spremeniti pogodbeni obseg del, ceno ali rok izvedbe, mora naročnik presoditi, ali je sprememba pogodbe brez novega postopka dopustna po prvem odstavku 95. člena ZJN-3. Pri tem je treba najprej ugotoviti, ali so zadevna dela že zajeta v pogodbeno dogovorjenem obsegu.
Dopustnost spremembe gradbene pogodbe
Sprememba je po 1. točki prvega odstavka 95. člena ZJN-3 dopustna, če je bila v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila predvidena z jasno, natančno in nedvoumno revizijsko klavzulo, ki določa vrsto in obseg možnih sprememb ter pogoje za njeno uporabo. Sprememba mora ohraniti splošno naravo pogodbe.[12]
Če se naročnik pri naročanju dodatnih gradenj opre na 2. točko istega odstavka, mora izkazati, da so dela potrebna, da niso bila vključena v prvotno javno naročilo ter da zamenjava izvajalca iz ekonomskih ali tehničnih razlogov ni mogoča in bi naročniku povzročila velike nevšečnosti ali znatno podvajanje stroškov. Upoštevati mora tudi omejitev zvišanja cene iz drugega odstavka 95. člena ZJN-3.[13]
Odgovornost projektanta in pravočasno uveljavljanje zahtevkov
Projektna dokumentacija ima lahko napako, če ne vsebuje zahtevanih sestavin, odstopa od pogodbeno dogovorjenih značilnosti objekta ali veljavnih gradbenih predpisov oziroma predvideva tehnično neustrezne rešitve. Napaka lahko zadeva tudi popis del ali oceno stroškov gradnje, če je projektant po pogodbi prevzel obveznost njihove izdelave in pripravljeno gradivo ne dosega pogodbeno zahtevanega standarda.
VSRS je v sodbi in sklepu III Ips 45/2009 z dne 17. aprila 2012 projektantsko pogodbo opredelilo kot atipično obliko podjemne pogodbe. Pri presoji projektantove izpolnitve je upoštevalo tudi rezultat, ki mu je projektna dokumentacija namenjena, to je objekt, zgrajen brez napak. Če napaka v projektu povzroči napako na objektu in s tem škodo naročniku, lahko projektant zanjo poslovno odškodninsko odgovarja, če so izpolnjene tudi preostale predpostavke odgovornosti. Presoja zato zahteva ugotovitev, katere obveznosti je projektant prevzel, v čem je bila njegova izpolnitev pomanjkljiva in katera škoda je zaradi tega nastala. Tudi višina aneksa sama po sebi še ne izkazuje višine škode. Pri dodatnih delih je treba ugotoviti, katere stroške bi naročnik imel že ob pravilno izdelanem projektu in kateri so nastali prav zaradi napake.
Pri večletnih gradnjah je za pravočasno uveljavljanje odgovornosti odločilno, kdaj je naročnik ugotovil posamezno napako in kdaj je o njej obvestil projektanta. Naročnik mora po šestem odstavku 95. člena ZJN-3 dokumentirati razloge za spremembo pogodbe. Dokumentacija, pripravljena ob sklepanju posameznega aneksa, izkazuje, kdaj je naročnik ugotovil pomanjkljivost projekta. Utemeljitev aneksa in obvestilo projektantu imata različni vlogi. Prva izkazuje dopustnost spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila, drugo pa je praviloma pogoj za ohranitev pravic iz odgovornosti za napake.
Glede na prej navedeno je treba za pravočasno uveljavljanje zahtevkov poudariti, da je ključno, kdaj je naročnik izvedel za pomanjkljivosti projekta.
Po splošnem režimu podjemne pogodbe mora naročnik očitne napake grajati nemudoma po pregledu, skrite pa čim prej, najpozneje v enem mesecu od odkritja. Za skrite napake velja praviloma tudi dvoletni rok od prevzema opravljenega posla. Pri napakah, ki zadevajo solidnost gradbe in izvirajo iz napake v načrtu, velja poseben režim. Napaka se mora pokazati v desetih letih od izročitve in prevzema del, naročnik pa mora projektanta o njej obvestiti v šestih mesecih od ugotovitve. Po obeh režimih je treba pravico praviloma sodno uveljaviti v enem letu od obvestila o napaki. Če naročnik presojo projektantove odgovornosti odloži do zaključka gradnje, so lahko roki za napake, ugotovljene ob prejšnjih aneksih, do takrat že potekli.
6. Odgovornost izvajalca za napake projekta
Izvajalec se praviloma ne more razbremeniti odgovornosti zgolj s trditvijo, da je gradil po projektu, ki ga je pripravil drug strokovnjak.
Če projektiranja ni prevzel sam, mora projektno dokumentacijo, ki mu jo izroči naročnik, preučiti s skrbnostjo dobrega strokovnjaka s svojega področja. Njegova opozorilna oziroma pojasnilna dolžnost zajema tiste pomanjkljivosti, ki bi jih ob ustrezni profesionalni skrbnosti lahko zaznal.
Pri tem je treba razlikovati med znanjem izvajalca in specializiranim znanjem projektanta. Od izvajalca ni mogoče zahtevati, da odkrije vsako napako, ki jo lahko ugotovi le strokovnjak s področja projektiranja. Dolžan pa je opozoriti na očitne ali strokovno zaznavne pomanjkljivosti, ki lahko vplivajo na pravilno in varno izvedbo del.
VSL je v zadevi I Cpg 1135/2012[14] pojasnilo, da je izročitev projektne dokumentacije podlaga za izvajalčevo izpolnitev in da opozorilna dolžnost izvajalca sodi med njegove pojasnilne obveznosti. Ta dolžnost obstaja glede pomanjkljivosti, ki bi jih lahko ugotovil ob zahtevani profesionalni skrbnosti.
Če izvajalec na zaznano nepravilnost ne opozori in zaradi nje nastane napaka, je lahko odgovoren tudi sam, čeprav je izvorna pomanjkljivost v projektni dokumentaciji.
7. Odgovornost nadzornika
Odgovornost nadzornika se razlikuje od odgovornosti izvajalca in projektanta. Medtem ko je izvajalec zavezan pravilno izvesti dogovorjena dela (obligacija uspeha), nadzornik praviloma prevzame obveznost strokovnega nadzora nad gradnjo.
Gre za obligacijo prizadevanja: presoja se, ali je nadzornik ravnal v skladu s pravili stroke in s skrbnostjo, ki se zahteva od strokovnjaka. Dejstvo, da se je na objektu pojavila napaka, samo po sebi še ne dokazuje njegove odgovornosti. Ugotoviti je treba, ali bi jo lahko ob ustreznem nadzoru zaznal in ali je opustil dolžno ukrepanje.
Vendar nadzornik svoje naloge ne izpolni že s tem, da napako ugotovi. Če bi moral v okviru svojih obveznosti ukrepati, mora na nepravilnost ustrezno opozoriti in uporabiti razpoložljive mehanizme za njeno obravnavo.
Sodba VSL I Cpg 1153/2000[15] razlikuje med jamčevalno odgovornostjo za napake v izdelavi gradbe in odškodninsko odgovornostjo nadzornega organa. Jamčevalni zahtevki iz gradbene pogodbe se praviloma uveljavljajo proti izvajalcu oziroma ob ustreznih predpostavkah proti projektantu, medtem ko je nadzornik lahko odškodninsko odgovoren za škodo, ki je nastala zaradi pomanjkljivega nadzora.
Za uspeh odškodninskega zahtevka je treba dokazati kršitev nadzornikovih obveznosti, nastanek škode in vzročno zvezo med opustitvijo nadzora ter nastalo škodo.
8. Solidarna odgovornost in regresni zahtevki
Pri gradnji lahko ista napaka izvira iz več vzrokov. Nepravilna projektna rešitev se lahko poveže z nepravilno izvedbo, izvajalec pa lahko poleg tega opusti dolžnost opozoriti naročnika na napako v projektu.
Če sta za isto škodo odgovorna izvajalec in projektant, je treba obseg in naravo njune odgovornosti presojati glede na konkretno pravno podlago in ugotovljene okoliščine. Ni mogoče avtomatično sklepati, da je njuna odgovornost v vseh primerih solidarna.[16]
Iz sodne prakse izhaja, da je treba razlikovati med položajem, ko izvajalec in projektant odgovarjata za isto škodo, ter položajem, ko sta njuni kršitvi povzročili različne posledice. VSRS je v zadevi III Ips 45/2009 poudarilo, da se pravilnost izpolnitve projektantske pogodbe presoja tudi glede na lastnosti objekta, zgrajenega na podlagi projektne dokumentacije. Če napaka na objektu izvira iz neustrezne projektne rešitve, lahko naročnik ob izpolnjenih predpostavkah pogodbene odškodninske odgovornosti od projektanta zahteva povračilo škode, med drugim stroškov potrebne sanacije objekta.
Pomembni so tudi regresni zahtevki. Če izvajalec naročniku povrne škodo, ki izvira iz napake v projektu, lahko ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah od projektanta zahteva povračilo v obsegu, v katerem napaka izvira iz projektne dokumentacije. VSL I Cpg 137/2017[17] poudarja, da za tak regresni zahtevek ni nujno, da bi bila izvajalec in projektant med seboj v neposrednem pogodbenem razmerju.
Podobno glavni izvajalec naročniku odgovarja za delo svojih podizvajalcev. Po 630. členu OZ odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi delo opravil sam. Morebitne zahtevke do podizvajalca mora nato uveljavljati v skladu s pravili, ki urejajo njuno pogodbeno razmerje in regresno odgovornost.
9. Grajanje napak in roki za uveljavljanje zahtevkov
Pravočasno in ustrezno grajanje napak je eno ključnih vprašanj gradbenih sporov. Tudi vsebinsko utemeljen zahtevek lahko propade, če naročnik ne izpolni zahtev glede obvestila ali sodnega uveljavljanja pravic.
Pri očitnih napakah mora naročnik ravnati ob pregledu in prevzemu dela. Pri skritih napakah mora izvajalca obvestiti v rokih, ki jih določa OZ za ustrezno pogodbeno razmerje. Pri napakah, ki zadevajo solidnost gradbe, se uporabljajo posebna pravila, vključno z desetletnim obdobjem iz 662. člena OZ[18] in nadaljnjimi roki za obvestilo ter sodno uveljavljanje pravic.
Obvestilo o napaki mora biti dovolj konkretno, da lahko izvajalec razume, katera pomanjkljivost se mu očita. Čeprav OZ praviloma ne zahteva posebne pisne[19] oblike obvestila, je pisno obvestilo bistveno lažje dokazovati, kar je zlasti pomembno zaradi roka.
V praksi se srečujemo z različnimi situacijami, ko je izvajalec za napako vedel ali bi moral vedeti, pa naročnika o njej ni obvestil, ter primeri, ko je s svojim ravnanjem naročnika zavedel, da bo napako odpravil. To dejstvo je pomembno predvsem z vidika rokov, ki jih imamo za uveljavljanje napak.
VSL je v zadevi I Cp 2703/2014[20] obravnavalo primer, v katerem izvajalec ni izvedel hidroizolacije v celotnem obsegu, predvidenem v projektu, in naročnika o tem ni obvestil. Takšno ravnanje je bilo pomembno pri presoji njegovega sklicevanja na prekluzivne roke.
Zgolj obljuba odprave napake v vsakem primeru še ne pomeni, da so vsi roki avtomatično podaljšani. Presoditi je treba konkretno ravnanje strank in pravno podlago za morebitno omejitev ugovora prekluzije.
10. Jamčevalni zahtevki naročnika
Kadar ima opravljeno delo napako, ima naročnik ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah na voljo več jamčevalnih zahtevkov. Izbira in zaporedje zahtevkov sta odvisna od vrste napake, možnosti njene odprave, ravnanja izvajalca in drugih okoliščin.
10.1 Zahtevek za odpravo napake
Primarni jamčevalni zahtevek je praviloma zahtevek za odpravo napake v primernem roku.
Naročnik mora izvajalcu praviloma omogočiti, da napako odpravi sam. To je pomembno zato, ker ima izvajalec pravni interes, da izpolnitev popravi na način, ki je skladen s pogodbo in pravili stroke.
VSL I Cpg 335/2010[21] poudarja, da naročnik, ki izvajalcu ne dopusti odprave ugotovljene napake, praviloma ne more uspešno zahtevati, da jo odpravi tretja oseba na stroške izvajalca, zahtevati znižanja plačila ali odstopiti od pogodbe, če za takšno ravnanje niso podani posebni razlogi.
Naročniku ni treba izvajalcu omogočiti odprave v vseh okoliščinah. Izjeme so lahko podane, kadar je delo neuporabno oziroma ni mogoče doseči pogodbeno dogovorjenega rezultata ali kadar je očitno, da izvajalec napake niti v dodatnem primernem roku ne bo odpravil oziroma je ne more odpraviti.[22]
Izvajalec lahko odpravo zavrne tudi, če bi zahtevala pretirane stroške glede na korist, ki bi jo naročnik z njo dosegel. V takšnem primeru pridejo v poštev drugi zakonski jamčevalni zahtevki.
10.2 Odprava napak na stroške izvajalca
Če izvajalec napake ne odpravi v ustreznem roku in so izpolnjeni zakonski pogoji, lahko naročnik zahteva, da se napake odpravijo na stroške izvajalca.
VSL je v sodbi II Cp 1040/2021[23] pojasnilo: »Skladno z ustaljeno sodno prakso in 112. členom Posebnih gradbenih uzanc se šteje, da je bil prevzem opravljen najkasneje na dan začetka uporabe objekta. Okoliščina, ko naročnik ne dopusti izvajalcu odprave sicer ugotovljene oziroma priznane napake, naročniku jemlje utemeljenost njegovih jamčevalnih zahtevkov (za odpravo napak na račun izvajalca, znižanje plačila, odstop od pogodbe). Naročnik je dolžan dovoliti izvajalcu, da napako odpravi. Takšna ureditev upošteva interes izvajalca, da napako (v primernem roku) odpravi sam. Izbira načina odprave napak je v domeni izvajalca.«
10.3 Znižanje plačila
Naročnik lahko ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah zahteva znižanje plačila. Po 640. členu OZ[24] se plačilo zniža v razmerju med vrednostjo opravljenega dela brez napake in vrednostjo dela z napako ob sklenitvi pogodbe.[25] Znižanje plačila zato ni nujno enako stroškom sanacije. Gre za pravno merilo, ki temelji na primerjavi vrednosti pravilno opravljenega in dejansko opravljenega dela z napako.
V praksi je treba zahtevek ustrezno konkretizirati in dokazati. Če je sporna višina znižanja, je lahko potrebno izvedensko mnenje gradbene oziroma cenilske stroke.
10.4 Odstop od pogodbe
Odstop od pogodbe je najstrožji jamčevalni ukrep in ni na voljo zaradi vsake pomanjkljivosti. Njegova dopustnost je odvisna zlasti od bistvenosti napake, možnosti odprave, pomena pravilne izpolnitve za naročnika in zakonskih pogojev.
Če gre za neznatno napako, odstop praviloma ni dopusten. Pri bistveni napaki pa lahko naročnik ob izpolnjenih zakonskih predpostavkah odstopi od pogodbe.
Zato je treba pred izbiro tega zahtevka skrbno presoditi, ali napaka res preprečuje dosego pogodbenega namena ali je mogoče naročnikov interes ustrezno zavarovati z odpravo napake oziroma znižanjem plačila.
11. Prevzem objekta in pomen primopredajnega zapisnika
Prevzem del ni zgolj naročnikova pravica, temveč tudi njegova obveznost. Po 641. členu OZ mora naročnik prevzeti delo, ki je bilo izvršeno v skladu s pogodbo in pravili posla. Če brez utemeljenega razloga odklanja prevzem, lahko pride v upniško zamudo, ki ima pomembne pravne posledice.
Prevzem je pomemben tudi zato, ker je z njim povezano ugotavljanje očitnih napak, začetek posameznih rokov in presoja, ali je izvajalec upravičen do plačila.
Primopredajni zapisnik pri gradbeni pogodbi je praviloma ugotovitvena in dokazna listina. Z njim stranki dokumentirata, kdaj je izvajalec dela izročil in naročnik prevzel, v kakšnem stanju so bila ob prevzemu, katere napake je naročnik grajal in kakšen rok sta stranki dogovorili za njihovo odpravo. Prevzem je mogoč tudi s konkludentnim ravnanjem. To je VSL izrecno potrdilo za gradbeno pogodbo v sodbi I Cpg 108/2023 z dne 3. 4. 2024.
Podpis zapisnika brez pripomb ima različen pomen za očitne in skrite napake. Pri očitnih napakah je pomembno, ali je naročnik izvajalca o njih nemudoma obvestil. Po pregledu in prevzemu izvajalec praviloma ne odgovarja več za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu. Izjema velja, če je zanje vedel, pa jih naročniku ni pokazal. Za napake, ki jih pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti, podpis zapisnika brez pripomb sam po sebi ne preprečuje poznejšega uveljavljanja, če jih naročnik pravočasno graja.
Sodna praksa priznava, da je v določenih okoliščinah mogoče šteti, da je bil prevzem opravljen tudi brez formalnega primopredajnega zapisnika. VSL I Cp 2192/2015[26] obravnava možnost enostranske izročitve, kadar naročnik po ustreznem pozivu brez utemeljenega razloga ne sodeluje pri prevzemu. VSL I Cp 720/2012[27] prav tako poudarja možnost sestave zapisnika samo s strani enega pogodbenika, če drugi neupravičeno odkloni sodelovanje.
Za naročnika je pomembno dejstvo, da uporaba objekta, četudi zapisniško ni prevzet, lahko pomeni dejanski prevzem, če okoliščine kažejo, da je delo sprejel. VSL I Cpg 16/2012[28] in VSL I Cpg 868/2012[29] obravnavata pomen začetka uporabe objekta oziroma prostorov za presojo prevzema. 111. uzanca Posebnih gradbenih uzanc 2020 (PGU 2020) določa, da se, če naročnik začne uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe. Pri presoji je zato pomembno ugotoviti, kdaj in v kakšnem obsegu je naročnik objekt dejansko začel uporabljati. Pri pogodbah med gospodarskimi subjekti je treba po 12. členu OZ in 2. uzanci PGU 2020 preveriti tudi, ali sta stranki uporabo uzanc izključili ali posamezno vprašanje pogodbeno uredili drugače.
Če naročnik uporablja celoten objekt, se po 111. uzanci PGU 2020 šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena na dan začetka uporabe. Če želi naročnik ohraniti pravico do pogodbene kazni, jo mora po 54. uzanci PGU 2020 uveljaviti najpozneje ob tako nastalem prevzemu, če pogodba tega vprašanja ne ureja drugače. Pomemben je tudi peti odstavek 251. člena OZ, ki zahteva, da naročnik ob sprejemu izpolnitve izvajalcu nemudoma sporoči, da si pridržuje pravico do kazni.
Če naročnik uporablja le del objekta, lahko za preostali del zamuda še traja. Po 52. in 53. uzanci PGU 2020 je treba pri obračunu ločiti vrednost prej dokončane in izročene funkcionalne celote od vrednosti del na delu objekta, pri katerem je izvajalec še v zamudi.
Primopredajni zapisnik mora biti zato sestavljen premišljeno. V njem naj bodo navedene ugotovljene napake, dogovorjeni roki za njihovo odpravo, morebitna pridržana upravičenja in dejansko stanje ob prevzemu. Posebej previdno je treba ravnati pri podpisu zapisnika, ki vsebuje izjavo, da so vse predhodno grajane napake odpravljene.
12. Odškodninska odgovornost in razmerje do jamčevalnih zahtevkov
Jamčevalni zahtevki in odškodninski zahtevki imajo različne funkcije. Jamčevalni zahtevki so usmerjeni predvsem v zagotovitev pravilne izpolnitve oziroma v odpravo posledic napake na opravljenem delu. Odškodninski zahtevek pa je namenjen povračilu škode, za katero so izpolnjene zakonske predpostavke odgovornosti.
Poleg jamčevalnega zahtevka lahko naročnik uveljavlja tudi odškodnino, vendar mora opredeliti, katera škoda je nastala in na kateri pravni podlagi jo uveljavlja.
Razlikovati je mogoče med škodo na sami stvari, ki se praviloma odpravlja z jamčevalnimi zahtevki, škodo zaradi zaupanja, ki je tesno povezana z napako, ter drugo škodo na drugih dobrinah.
Pri odškodninskih zahtevkih je treba posebej preveriti zastaralne in druge roke, pravila o vzročni zvezi, predvidljivosti škode ter morebitni prispevek oškodovanca k njenemu nastanku. Ni pravilno vseh vrst škode obravnavati po istem časovnem ali materialnopravnem režimu.
13. Dokazovanje napak in vloga izvedenca gradbene stroke
Gradbeni spori pogosto zahtevajo specializirano tehnično znanje, ki ga sodišče nima. Zato ima izvedenec gradbene stroke pomembno vlogo pri ugotavljanju vzroka napak, obsega nepravilnosti, ustreznega načina sanacije in stroškov odprave.
- samostojni dokazni postopek z izvedencem po 268.a členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP)[30];
- zavarovanje dokazov po 264. do 268.[31] členu ZPP;
- izvedbo dokaza z izvedencem v pravdi po 243. do 245.[32] členu ZPP.
Samostojni dokazni postopek, ki se izvede pred pravdo, je lahko koristen, kadar bi strokovne ugotovitve lahko preprečile spor ali pomagale strankama oceniti obseg napake in stroške sanacije. Zavarovanje dokazov pa je pomembno, kadar obstaja utemeljena bojazen, da poznejša izvedba dokaza ne bo mogoča ali bo bistveno otežena, na primer zaradi načrtovane sanacije ali spremembe objekta.
Pred pravdo pridobljeno strokovno mnenje zasebnega strokovnjaka samo po sebi nima enakega dokaznega položaja kot izvedensko mnenje, izdelano v sodnem postopku. VSRS je v zadevi III Ips 41/2020[33] pojasnilo, da se takšno mnenje praviloma obravnava kot del navedb stranke oziroma kot zasebna listina, ne pa kot dokaz z izvedencem v smislu ZPP.
Izvedenec mora svoje ugotovitve jasno obrazložiti. Če stranka poda konkretne in za odločitev pomembne pripombe, se mora sodišče do njih opredeliti. VSL I Cpg 17/2020[34] poudarja, da mora sodišče pojasniti, zakaj bistvene pripombe niso utemeljene oziroma zakaj dodatna pojasnila ali zaslišanje izvedenca niso potrebni.
Za uspešno dokazovanje je zato pomembno, da stranka ne ostane pri splošnem nestrinjanju z izvedenskim mnenjem, temveč konkretno navede, katere ugotovitve so nejasne, nepopolne ali strokovno sporne.[35]
14. Bančna garancija kot instrument zavarovanja
Bančna garancija je pomemben instrument zavarovanja obveznosti pri gradbenih pogodbah. V praksi se uporablja zlasti za zavarovanje resnosti ponudbe, dobre in pravočasne izvedbe pogodbenih obveznosti ter odprave napak v jamčevalni dobi.
Njena funkcija je zmanjšati tveganje upravičenca, da bo moral v primeru kršitve pogodbe izterjati svojo terjatev po običajni poti, kar lahko traja dalj časa.
14.1 Pravna narava bančne garancije
Pri bančni garanciji sodelujejo praviloma tri osebe: naročnik garancije, upravičenec in banka kot garant. V gradbenih razmerjih je naročnik garancije pogosto izvajalec, upravičenec pa investitor oziroma naročnik gradnje.
Pri neodvisni garanciji je obveznost banke ločena od temeljnega pogodbenega razmerja. Če garancija vsebuje klavzule, kot so »na prvi poziv«, »brez ugovora« ali izraze z enakim pomenom, lahko to kaže na prevzem abstraktne oziroma neodvisne obveznosti, ob upoštevanju konkretnega besedila garancije in zanjo veljavnih pravil.
Takšna ureditev temelji na tem, da banka praviloma ne odloča o vseh spornih vprašanjih glede pravilne izpolnitve gradbene pogodbe. Namen garancije je omogočiti izplačilo ob izpolnjenih pogojih iz garancije, medtem ko se sporna vprašanja osnovnega posla praviloma rešujejo ločeno.
14.2 Garancija za odpravo napak
Garancija za odpravo napak v jamčevalni dobi je namenjena zavarovanju naročnikovega položaja, če izvajalec napak ne odpravi v skladu s svojimi obveznostmi. Pogoji, pod katerimi se lahko uveljavi, morajo biti vnaprej jasno določeni.
Posebna ureditev velja tudi po Zakonu o varstvu kupcev stanovanj in enostanovanjskih stavb (ZVKSES). Po 26. členu tega zakona mora prodajalec za zavarovanje obveznosti glede odprave skritih napak pod zakonskimi pogoji kupcu izročiti ustrezno bančno garancijo. Zakon določa višino garancije v višini petih odstotkov kupnine ter najmanjše trajanje njene veljavnosti, povezano s pridobitvijo uporabnega dovoljenja.
Če prodajalec ob izročitvi nepremičnine ne izroči oziroma ne deponira zahtevane garancije, ima kupec pod pogoji iz ZVKSES pravico zadržati pet odstotkov kupnine do izpolnitve te obveznosti.
Pri uporabi teh pravil je treba preveriti, ali konkretni posel spada na področje uporabe ZVKSES in ali so izpolnjene predpostavke za posamezno pravico kupca.
Finančno zavarovanje za dobro izvedbo pogodbenih obveznosti je pomembno tudi pri javnih naročilih, kjer je že v razpisni dokumentaciji določeno, pod katerimi pogoji se bo finančno zavarovanje vnovčilo, priložen pa je tudi vzorec finančnega zavarovanja, ki postane del razpisne dokumentacije.
14.3 Unovčenje garancije in sodno varstvo
Pri neodvisni bančni garanciji velja načelo, da se izplačilo presoja po pogojih garancije, ne pa po celotni vsebini spora iz osnovne pogodbe. Zato ugovor izvajalca, da je delo izvedel brez napak ali da je napake že odpravil, sam po sebi še ne preprečuje izplačila iz garancije.
Sodna praksa dopušča omejevanje unovčenja garancije le izjemoma, zlasti v primeru zlorabe pravic oziroma zvijačnega ravnanja upravičenca.
VSL I Cpg 1218/2001[36] poudarja, da bi bilo v nasprotju z namenom garancije na prvi poziv, če bi sodišče pri odločanju o prepovedi izplačila že presojalo vsa sporna vprašanja pravilne izpolnitve osnovnega posla. VSL I Cpg 807/2014 pa izpostavlja, da je pravno pomemben razlog za nasprotovanje unovčenju zloraba bančne garancije oziroma zvijačno ravnanje.
Zato mora izvajalec, ki želi preprečiti unovčenje, izkazati več kot zgolj obstoj spora glede napak ali pogodbenih obveznosti. Potrebna je konkretna utemeljitev izjemnih okoliščin, ki bi lahko upravičile sodno začasno zavarovanje.
15. Sklepne ugotovitve
Odgovornost za napake pri gradnji je treba presojati glede na vzrok napake in obveznosti posameznega udeleženca. Projektant odgovarja za strokovno pravilnost projektne dokumentacije, izvajalec za pravilno izvedbo del in izpolnitev svoje opozorilne dolžnosti, naročnik pa mora ob ugotovljeni napaki pravočasno ukrepati. Če je k nastanku napake prispevalo več udeležencev, je treba ugotoviti, katero obveznost je kršil vsak od njih in kako je njegova kršitev vplivala na nastanek škode.
Pri javnih naročilih gradenj mora naročnik potrebo po spremembi pogodbe zaradi napake v projektu presoditi po 95. členu ZJN-3. Sprememba pogodbe med izvajanjem javnega naročila v nasprotju s tem členom je prekršek po 6. točki prvega odstavka 111. člena ZJN-3. Ravnanje odgovornih oseb lahko privede tudi do kazenske odgovornosti, če so v konkretnem primeru izpolnjeni zakonski znaki kaznivega dejanja.
Presoja dopustnosti spremembe pogodbe in uveljavljanje odgovornosti projektanta sta ločeni vprašanji. Tudi kadar je sprememba pogodbe z izvajalcem po 95. členu ZJN-3 dopustna, mora naročnik napako v projektni dokumentaciji pravočasno in konkretno grajati pri projektantu. Če so izpolnjene predpostavke odškodninske odgovornosti, mora v skladu z načelom gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti od projektanta zahtevati tudi povračilo škode. To lahko vključuje dodatne stroške, ki so nastali prav zaradi napake v projektu. Pri njihovi ugotovitvi je treba upoštevati, katere stroške bi naročnik imel že ob pravilno pripravljenem projektu.
Ker gradnja pogosto traja več let, mora naročnik že med izvedbo dokumentirati, kdaj je posamezno napako ugotovil, koga je o njej obvestil in kakšne posledice je imela za izvedbo, stroške in roke. Posebej mora spremljati roke za grajanje napak in roke za sodno uveljavljanje zahtevkov, ki se razlikujejo glede na vrsto napake in pravno podlago zahtevka. Pri napakah, ki zadevajo solidnost gradbe, je treba desetletno obdobje, v katerem se mora napaka pokazati po 662. členu OZ, ločiti od šestmesečnega roka za obvestilo o napaki in enoletnega roka za uveljavljanje pravice po obvestilu iz 663. člena OZ. Čakanje na končni obračun ali zaključek sanacije lahko zato povzroči izgubo pravic, če je rok za posamezno dejanje že začel teči.
[1] Skladno z določbo prvega odstavka 95. člena ZJN-3 se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila in okvirni sporazum spremenita brez novega postopka javnega naročanja, v katerem od naslednjih primerov:
1. v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila vnaprej predvidena možnost spremembe
2. dodatna gradbena dela, storitve ali dobava blaga
3. nepredvidene okoliščine
4. zamenjava prvotnega izvajalca z novim
5. nebistvena sprememba
[2] Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631
[3] 6. člen OZ določa:
(1)Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju svoje obveznosti ravnati s skrbnostjo, ki se v pravnem prometu zahteva pri ustrezni vrsti obligacijskih razmerij (skrbnost dobrega gospodarstvenika oziroma skrbnost dobrega gospodarja).
(2) Udeleženci v obligacijskem razmerju morajo pri izpolnjevanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ravnati z večjo skrbnostjo, po pravilih stroke in po običajih (skrbnost dobrega strokovnjaka).
[4] Pri pripravi ponudbe in v fazi od pravnomočnosti odločitve o javnem naročilu pa velja skrbnost povprečno sposobnega ponudnika. V praksi Državne revizijske komisije (DKOM) je standard »skrbnost povprečno sposobnega ponudnika« ključno merilo za presojo, ali bi moral ponudnik pravočasno prepoznati nejasnosti v razpisni dokumentaciji ali napake v svoji ponudbi.
[5] VSL, sodba II Cp 3379/2012 z dne 9. oktobra 2013:VSL je presodilo, da bi moral naročnik izvajalca o pomanjkljivostih, ki so bile vidne ob običajnem pregledu objekta, obvestiti nemudoma, že ob prevzemu.
Po prevzemu izvajalec praviloma ne odgovarja več za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu. Izjema velja, če je za napake vedel, pa jih naročniku ni pokazal.
[6] VSL, sodba I Cpg 108/2023 z dne 3. aprila 2024: VSL je pojasnilo, da je značilnost skritih napak, da jih pri običajnem pregledu ob prevzemu del ni mogoče odkriti. V obravnavani zadevi je šlo za zamakanje strehe, zaradi katerega je ob dežju voda pritekala v več prostorov šole. Sodišče je zamakanje v takšnem obsegu opredelilo tudi kot napako v solidnosti gradnje.
[7] VSL, sklep in sodba I Cpg 166/2016 z dne 15. marca 2016: Napake v solidnosti gradnje obsegajo napake na vseh tistih (vitalnih) delih zgradbe, ki bi morali opravljati svojo funkcijo (vsaj) 10 let po izgradnji, ne da bi se začele kazati napake zaradi običajne dotrajanosti oziroma zaradi uporabe objekta. Gre torej za napake na vseh delih objekta, ki omogočajo, da ta normalno opravlja svojo funkcijo prostora za bivanje oziroma opravljanje dejavnosti. OZ v 640. členu določa, da se v primeru, ko naročnik zahteva znižanje plačila zaradi napak na stvari, le-to zniža v razmerju med vrednostjo stvari brez napake in vrednostjo, ki bi jo tedaj imelo izvršeno delo z napako.
[8] 662. člen OZ določa: (1) Izvajalec odgovarja za morebitne napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost, če se take napake pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del.
(2) Izvajalec odgovarja tudi za morebitne pomanjkljivosti zemljišča, na katerem je zgrajena gradba, ki se pokažejo v desetih letih od izročitve in prevzema del, razen če je specializirana organizacija dala strokovno mnenje, da je zemljišče primerno za gradnjo, in se med gradnjo niso pojavile okoliščine, ki bi bile vzbujale dvom o utemeljenosti strokovnega mnenja.
(3) To velja tudi za projektanta, če izvira napaka gradbe iz kakšne napake v načrtu.
(4) Po določbah prejšnjih odstavkov ta dva nista odgovorna le naročniku, pač pa tudi vsakemu drugemu pridobitelju gradbe.
(5) Te njune odgovornosti ni mogoče s pogodbo niti izključiti niti omejiti.
[9] Izvajalec, ki zgradi objekt, odgovarja za napake, ki vplivajo na stabilnost in varnost objekta, če se pokažejo v roku desetih let od izročitve in prevzema del. Naročnik mora takšno napako pisno notificirati izvajalcu v roku 6 mesecev od njenega odkritja, nato pa ima eno leto časa od obvestila, da vloži tožbo.
[10] VSL, sodba II Cp 2132/2018: »Po določilu prvega odstavka 480. člena OZ znaša rok za postavitev zahtevka za odpravo napak eno leto, razen v primeru prevare. Po sodni praksi glede prevare pri prodajni pogodbi zadošča, da je prodajalčevo ravnanje zavedlo kupca v prepričanje, da bo napaka odpravljena brez pravde, to pa se potem ne uresniči (primerjaj odločbo VS RS II Ips 489/99). Podobna je sodna praksa pri podobni določbi v zvezi z gradbeno pogodbo (tretji odstavek 663. člena OZ). Če tožena stranka ustvari vtis, da bo napako odpravila prostovoljno, se na prekluzivni rok ne more sklicevati (primerjaj odločbo VS RS II Ips 7/2011). Ker je tožena stranka opravila dejanja, za odpravo zatrjevane napake, napake pa ni odpravila, je ravnala tako, da je nastal vtis, kot da bo napaka odpravljena. Bilo bi nepošteno, če bi se sedaj sklicevala na prekluzivni rok v položaju, ko je ravnala tako, da je kupce stanovanj zavedla. Zamakanja na stopniščih po stenah hodnikov zaradi neustrezne hidroizolacije (kar je ugotovil izvedenec) nedvomno predstavlja napako v solidnosti gradnje. Zamakanje lahko prizadene stene, ki so bistveni nosilni del in je zato prizadeta solidnost gradbe. Zaradi napake v solidnosti gradnje je tudi rok za vložitev tožbe daljši, desetletni, in je bil spoštovan.«
[11] VSRS, sodba III Ips 79/94 z dne 19. maja 1995: »Izvajalec gradbenih del je odgovoren za napake v izdelavi gradbe, ki zadevajo njeno solidnost (1. odst. 644.čl. ZOR). Odgovornost izvajalca je primarna. Projektant odgovarja, če napaka gradbe izvira iz napake v načrtu. Vendar odgovornost projektanta ne izključuje vselej odgovornosti izvajalca. Izvajalec, ki je strokovno usposobljen, je dolžan opozoriti naročnika na napako v projektu.«
[12] Sodišče EU je v sodbi z dne 7. decembra 2023 v združenih zadevah C‑441/22 in C‑443/22 pojasnilo, da mora skrben naročnik že pri pripravi javnega naročila upoštevati predvidljiva tveganja za izvedbo. Za takšne okoliščine lahko vnaprej določi revizijske klavzule in pravila za njihovo uporabo. Primer: če gre za gradnjo, je treba že vnaprej predvideti, da določenih del zaradi zimskih razmer ne bo mogoče izvesti. Zato je smiselno v tem primeru že vnaprej predvideti možnost podaljšanja pogodbe. Zimske razmere, ki onemogočajo gradnjo, pač niso okoliščina, ki bi bila nepričakovana, saj bi jo skrben naročnik lahko in moral predvideti že v razpisni dokumentaciji.
[13] Po drugem odstavku 95. člena ZJN-3 zvišanje cene pri spremembah po 2. točki prvega odstavka ne sme presegati 30 odstotkov vrednosti prvotne pogodbe. Pri več zaporednih spremembah se omejitev presoja glede na njihovo skupno vrednost. Če pogodba vsebuje določbo o valorizaciji denarnih obveznosti, je referenčna vrednost pogodbena vrednost s posodobljenimi cenami.
[14] Izročitev projektne dokumentacije, ki je podlaga za določitev predmeta izvajalčevega izpolnitvenega ravnanja, oziroma njenih sprememb ima značilnost (pravno naravo) naročnikovih navodil oziroma njegovega naročila. Izvajalec je dolžan naročnika opozoriti na pomanjkljivosti projektne dokumentacije. Ta izvajalčeva obveznost spada med njegove pojasnilne obveznosti. Izvajalčeva pojasnilna dolžnost pa ne obstaja v zvezi z vsemi pomanjkljivostmi projektne dokumentacije, temveč samo v zvezi s tistimi, ki jih lahko ugotovi oziroma ki bi jih lahko ugotovil, če bi ravnal z dolžno profesionalno skrbnostjo. Njegovo znanje pa ni enako znanju, ki ga mora imeti profesionalna oseba (projektant), ki je izdelala projektno dokumentacijo. Tožnik mora v tožbi navesti predvsem historični dogodek, iz katerega izvaja sklep o nastanku tistega upravičenja, ki ga uveljavlja. Navedeno zadošča, da je tožba popolna v smislu procesnega prava, da se lahko obravnava, brez da bi jo sodišče moralo dati v popravo v smislu 108. člena ZPP. Vprašanje sklepčnosti tožbe pa je vprašanje materialnega prava. Čeprav je tožba popolna, je lahko nesklepčna, če bi se tožnikov zahtevek lahko izkazal za utemeljenega, vendar manjka določeno pravno relevantno dejstvo.
[15] VSL, sodba I Cpg 1153/2000 z dne 30. novembra 2000: Nedvomno obstaja odgovornost pooblaščenega nadzornega organa, vendar pa ta odgovornost ni jamčevalna (za napake v izdelavi gradbe), temveč odškodninska (za nastalo škodo). Dolžnost nadzornega inženirja je, da nadzira gradnjo in proučuje strokovnost opravljenih del, tako glede kvalitete, kakor tudi glede pravočasnosti izpolnitve. Nadzorni inženir si prizadeva za uresničitev končnega interesa investitorja – gradbo brez napak, zato je njegova obligacija obligacija prizadevanja, ne rezultata. Posledično je lahko odgovornost nadzornega organa oziroma nadzornega inženirja le odškodninska, zato je prvostopno sodišče jamčevalni zahtevek pravilno zavrnilo. Jamčevalni zahtevek (zahtevek na odpravo napak v izdelavi gradbe) lahko investitor naperi le zoper izvajalca in eventuelno zoper projektanta, ne pa zoper nadzornega inženirja. Ker je tožeča stranka postavila jamčevalni zahtevek zoper drugotoženca kot nadzornega inženirja, je bilo tožbo potrebno zavrniti s stroškovnimi posledicami.
[16] VSL, sodba in sklep I Cpg 135/2018 z dne 19. 10. 2022, 25. točka obrazložitve: VSL je pojasnilo, da lahko za napako objekta, ki izvira iz pomanjkljive projektne dokumentacije, poleg projektanta odgovarja tudi izvajalec, če se zaradi opustitve opozorilne dolžnosti ne more razbremeniti odgovornosti. V takem primeru je njuna odgovornost do naročnika solidarna.
[17] VSL, sodba I Cpg 137/2017 z dne 7. marca 2018: Pravna podlaga regresnega zahtevka izvajalca proti projektantu je tretji odstavek 665. člena OZ, po katerem lahko izvajalec, ki je povrnil škodo zaradi napake v izvršenih delih, od projektanta zahteva povračilo v obsegu, v katerem napake izvirajo iz napak v načrtu. Za tak zahtevek ni pomembno, ali sta izvajalec in projektant med seboj v pogodbenem razmerju. Zahtevek omejuje le zastaralni rok, ki začne teči z dnem, ko je izvajalec sam povrnil škodo. Če je projektant izdelavo projekta zaupal podizvajalcu, zanj po 630. členu OZ odgovarja, kot da bi delo opravil sam; odgovornost projektanta in njegovega podizvajalca do izvajalca je zato solidarna, izvajalec pa lahko po 395. členu OZ izpolnitev zahteva od katerega koli od njiju.
[18] Glej op. 8.
[19]SODBA V ZDRUŽENIH ZADEVAH C‑441/22 (Obshtina Razgrad) in C‑443/22 (Obshtina Balchik): »Za zagotovitev polnega učinka pravil iz člena 72 in spoštovanja načel, ki jih ta določba zagotavlja, pa opredelitev spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila kot »bistvene« ne more biti odvisna od obstoja pisnega sporazuma, ki ga podpišeta stranki pogodbe. Razlaga, v skladu s katero bi do »bistvene« spremembe prišlo le, če bi obstajal tak pisni sporazum, bi namreč omogočila obhajanje pravil o spremembi pogodb, saj bi strankama omogočila, da po lastni volji spremenita pogoje za izpolnitev pogodbe, medtem ko naj bi bili ti pogoji pregledno določeni že v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila in naj bi se uporabljali enako za vse morebitne ponudnike, da bi se zagotovila poštena in neizkrivljena konkurenca na trgu.«
[20] VSL, sodba I Cp 2703/2014 z dne 14. januarja 2014: »Četudi toženec v pritožbi navaja, da je bila z načinom izvedbe hidroizolacije ob stopnišču obveščena tudi tožnica, velja pojasniti, da je treba pri presoji, kdaj je naročnik odkril napako, v skladu s pravno teorijo upoštevati, da je lahko s stališča malo manj zahtevnega naročnika napaka lahko le lepotna in ga ne moti. Kasneje pa ta napaka postane funkcionalna, saj ovira normalno uporabo stvari. Takšna napaka ima zato naravo skrite napake in se šteje, da je bila odkrita šele, ko začne ovirati normalno uporabo stvari. V obravnavani zadevi tožnici kot laiku ni mogoče očitati, da bi mogla ob seznanitvi z opustitvijo toženca predvideti posledico, na jamčevanje na katero se sedaj sklicuje. Zgolj trditev o vedenju tožnice za položitev hidroizolacije v neskladju s PGD projektom zato ne more izključiti pravil iz 662. in 663. člena OZ.«
[21] VSL, sodba I Cpg 335/2010
[22] VSL, sklep I Cpg 637/2021: »Če naročnik podjemnika že med samim izvajanjem del obvesti o tem, da ima delo napake, je namen grajanja napak, tj. omogočiti podjemniku, da se seznani z napakami in jih odpravi, dosežen, zato naročniku po zaključku izvajanja del ni treba ponovno notificirati istih napak. Tudi če napaka nima značilnosti iz 638. člena OZ (torej tudi če ni takšna, da je zaradi nje delo neuporabno, in tudi če posel ni opravljen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji), naročnik ni dolžan omogočiti podjemniku, da napako odpravi, če je glede na značilnosti napake oziroma druga podjemnikova ravnanja pri opravljanju posla (npr. hujša kršitev pravil stroke pri opravljanju posla) očitno, da podjemnik napake ni sposoben uspešno odpraviti. Naročnik lahko v takem primeru uveljavi druge jamčevalne zahtevke po tretjem odstavku 639. člena OZ, ne da bi prej omogočil podjemniku, da napako odpravi.«
[23] »Podjemnik (izvajalec) se ne more sklicevati na prepozno in/ali napačno notifikacijo, če se napaka nanaša na dejstva, ki so mu bila znana, ali mu niso mogla ostati neznana, pa jih ni sporočil naročniku. Če izvajalec ne odpravi napake v postavljenem roku in se naročnik odloči, da bo napake odpravil sam na njegov račun (tretji odstavek 639. člena OZ), ni nujno, da jih dejansko sam odpravi in šele nato vtožuje plačilo dejanskih stroškov sanacije, temveč pravna teorija in sodna praksa dopuščata, da naročnik še pred dejansko odpravo napak zoper izvajalca vloži tožbo, s katero zahteva plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak, in pristopi k dejanski odpravi napak šele, ko od izvajalca prejme denar za to. Zahtevkov na odpravo napak na stroške izvajalca in odstop od pogodbe ter vrnitev plačila ni mogoče uveljavljati kumulativno, temveč le alternativno. Izvajalec bi moral v primeru, ko je naročnik napake notificiral, izvajalec pa je pristopil k njihovemu odpravljanju, vendar jih ni odpravil v celoti, na to dejstvo (da vse napake niso odpravljene) izrecno in nedvoumno opozoriti naročnika in v primeru spora tudi zanesljivo izkazati (in še poprej zatrjevati), da je naročnika s tem seznanil in da je naročnik takšno delo (z ne do konca odpravljenimi napakami) sprejel. Šele v takem primeru bi se lahko izvajalec skliceval na okoliščino, da naročnik ob prevzemu ni (ponovno) notificiral napak. Če izvajalec reklamacijo sprejme in začne napake odpravljati, ali vsaj izjavi, da jih bo odpravil, se ne more več sklicevati na prepozno in/ali pomanjkljivo notifikacijo napak.«
[24]639. člen OZ določa:
(1) Če ima izvršeni posel napako, ki ni taka, da bi bilo delo neuporabno, oziroma če posel ni izvršen v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, je naročnik dolžan dovoliti podjemniku, da napako odpravi.
(2) Naročnik lahko določi podjemniku primeren rok za odpravo napake.
(3) Če podjemnik ne odpravi napake do izteka tega roka, jo lahko naročnik po lastni izbiri odpravi na njegov račun, ali zniža plačilo, ali pa odstopi od pogodbe.
(4) Naročnik ne more odstopiti od pogodbe, če gre za neznatno napako.
(5) V vsakem primeru ima tudi pravico do povračila škode.
[25] VSL, sodba II Cp 948/2014 z dne 7. maja 2014: »Tožena stranka je v postopku podala ugovor zaradi napak izvršenega posla in je v skladu z drugim odstavkom 635. člena OZ uveljavljala pravico do znižanja plačila. To plačilo se v skladu z že navedenim 640. členom OZ zniža v razmerju med vrednostjo izvršenega dela ob sklenitvi pogodbe brez napake in vrednostjo, ki bi jo imelo izvršeno delo z napako«.
[26] VSL, sodba I Cp 2192/2015 z dne 3. februarja 2016: »Šele z izročitvijo oziroma prevzemom gradbenih del izvajalec pridobi pravico do plačila.« … »Naročnik lahko opravi prevzem objekta tudi konkludentno, s tem da ga začne uporabljati, ne da bi pred tem prišlo do izročitve in prevzema.«
[27]VSL, sodba I Cp 720/2012 z dne 9. 1. 2013: V skladu z 114. členom Posebnih gradbenih uzanc lahko zapisnik o sprejemu in izročitvi del sestavi tudi en sam pogodbenik brez drugega, če drugi pogodbenik neopravičeno odkloni sodelovanje v sprejemu in izročitvi ali se neopravičeno ne odzove vabilu, da sodeluje pri sprejemu in izročitvi del. Tožeča stranka se je v postopku sicer sklicevala, da zapisnika ni želela podpisati zaradi določbe o uveljavljanju pogodbene kazni in povračila škode, vendar to ne more biti opravičljiv razlog za odklonitev podpisa.
[28] VSL, sodba I Cpg 16/2012 z dne 14. junija 2012: »Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da je začela tožena stranka kot naročnik uporabljati objekt pred njegovim sprejemom in izročitvijo, se šteje, da sta bila sprejem in izročitev opravljena z dnem začetka uporabe.«
[29] VSL, sodba I Cpg 868/2012 z dne 13. februarja 2013: »Čeprav tožnica toženke ni pozvala, da posel prevzame, je kljub temu potrebno šteti, da je z uporabo prostorov, v katerih so bila dela opravljena, toženka delo, četudi z napakami, prevzela«.
[30] Pred pravdo lahko sodišče na predlog stranke izvedencu naloži izdelavo izvida in mnenja, če lahko ugotovitve izvedenca služijo izognitvi pravnemu sporu, in sicer da izvedenec ugotovi:
– stanje osebe oziroma stanje ali vrednost stvari,
– vzrok škode oziroma napak stvari,
– ukrepe za odpravo škode oziroma napak stvari.
[31] Zavarovanje dokazov po 264. členu ZPP. Če je treba napake gradbe sanirati pred začetkom pravde ali med njo, lahko naročnik predlaga sodni ogled in dokaz z izvedencem ustrezne stroke še pred sanacijo. Pogoj je utemeljena bojazen, da dokaza pozneje ne bo mogoče izvesti ali da bo njegova izvedba težja. Ta je lahko podana, če bodo pri sanaciji poškodovani elementi odstranjeni ali prekriti in prvotnega stanja ne bo več mogoče zanesljivo ugotoviti. Naročnik mora v predlogu konkretno navesti, katera dejstva želi dokazati, katere dokaze naj sodišče izvede in zakaj bi bila njihova poznejša izvedba onemogočena ali otežena (264. in 266. člen ZPP).
[32] izvedbo dokaza z izvedencem v pravdi po 243. do 245. členu ZPP
[33] VSRS, sodba III Ips 41/2020 z dne 8. decembra 2020: »Razlog za upoštevanje strokovnih poročil strankinih strokovnjakov kot dela trditvene podlage in ne kot dokaza je v tem, da se po ZPP kot dokaz upošteva tisto delo, ki ga za ugotovitev ali razjasnitev kakšnega dejstva s potrebnim strokovnim znanjem opravijo izvedenci, ki jih določi sodišče in ki dokazovanje z izvedenci tudi vodi (243., 244. in 252. člen ZPP). Strankama je na ta način omogočeno, da sodelujeta pri obravnavanju dokaza, s čimer je zagotovljeno temeljno procesno jamstvo izjavljanja v dokaznem postopku, ki se vodi pred sodiščem (kot sestavni del pravice do kontradiktornega postopka iz 22. člena Ustave). Izven postopka izdelano strokovno mnenje tako ne more biti dokaz v smislu določb ZPP o dokazovanju. Ker ni dokaz, tudi ne more biti listinski dokaz, pač pa se šteje za zasebno listino, ki sporoča, kakšno je strokovno mnenje avtorja listine. Tovrstne ekspertize, izdelane po naročilu pravdnih strank, torej predstavljajo del strankinih navedb in nimajo neposredne dokazne vrednosti«.
[34]VSL, sodba I Cpg 17/2020 z dne 9. junija 2020: »Če sodišče izvedensko mnenje oceni kot jasno, popolno in razumljivo, se mora do tistih strankinih pripomb, ki so za odločitev bistvenega pomena, v obrazložitvi sodbe opredeliti. Navesti mora, zakaj pripombe na izvedensko mnenje niso utemeljene, zakaj dodatna pojasnila in odgovori na vprašanja, ki jih zahteva stranka, niso potrebni in zakaj ni potrebno zaslišanje izvedenca. Sodišče prve stopnje je zelo konkretno pojasnilo, da je izvedenec v dopolnitvi izvedenskega mnenja natančno opredelil obseg dodatnih del ter hkrati natančno odgovoril na pripombe strank po posameznih postavkah. Prav tako je pojasnilo, da so bile pripombe pravdnih strank zgolj pavšalne in so izražale nezadovoljstvo nad končno oceno izvedenca. Pritožbene navedbe pa ne vzbujajo dvoma v pravilnost te presoje«.
[35] To pomeni, da mora stranka pri pripombah na izvedensko mnenje navesti, kateri ugotovitvi nasprotuje, zakaj je ta vprašljiva in kaj naj izvedenec dodatno pojasni.
[36] VSL, sklep I Cpg 1218/2001 z dne 14. novembra 2011