Vodja gradnje je skladno z GZ-1 oseba, ki ima z izvajalcem sklenjeno pogodbo o zaposlitvi in za izvajalca vodi gradnjo (tretja alineja prvega odstavka 16. člena GZ-1), vodenje gradnje pa je skrb za izvajanje del v skladu s projektno dokumentacijo, s predpisi, s katerimi se podrobneje določijo bistvene in druge zahteve, s standardi in pravili stroke ter predpisi s področja zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu na gradbiščih (prvi odstavek 18. člena GZ-1).
Večkrat se zgodi, da naročniki zahteve po izobrazbi vodje gradnje, ki bi ustrezala prevladujoči vrsti del, v razpisni dokumentaciji ne določijo jasno in nedvoumno.
V zadevi 018-020/2026-10 z dne 18. marec 2026 je DKOM obravnavala situacijo, v kateri je vlagatelj očita naročniku, da je odločitev o nedopustnosti njegove ponudbe sprejel v nasprotju z razpisno dokumentacijo. Poudaril je, da razpisna dokumentacija ne določa, kakšno izobrazbo mora imeti vodja del, ki bo vodil gradnjo. Izrecno je bilo zahtevano le, da mora biti vodja del, ki bo vodil gradnjo, vpisan v imenik vodij del pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS) in da mora imeti reference, imenovani vodja del (D. P.) pa razpisni zahtevi izpolnjuje, čemur naročnik v izpodbijani odločitvi ne oporeka. Prav tako se po navedbah vlagatelja naročnik pri pregledu vlagateljeve ponudbe ne bi smel sklicevati na določbe gradbene zakonodaje, ki jih ni že v osnovi izrecno vključil v razpisno dokumentacijo.
Povedano drugače, med naročnikom in vlagateljem je bil spor glede vprašanja, ali imenovani vodja del (vodja gradnje), kot elektrotehnik, res nima ustrezne izobrazbe, in sicer izobrazbe, ki bi ustrezala vrsti del, ki v konkretnem javnem naročilu prevladujejo, kot je to presodil naročnik v izpodbijani odločitvi.
Da bi DKOM o tem lahko odločila, je morala najprej ugotovi, ali je naročnik takšno zahtevo (da ima oseba, ki jo ponudniki imenujejo za vodjo gradnje, izobrazbo, ki ustreza prevladujoči vrsti del v konkretnem javnem naročilu) v razpisni dokumentaciji sploh določil. Za vprašanje dopustnosti ponudbe so bistvene zgolj zahteve, kot so zapisane v razpisni dokumentaciji oziroma njihova razlaga, saj je zgolj neizpolnjevanje teh zahtev lahko podlaga za ugotovitev nedopustnosti ponudbe.
Pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo je DKOM ugotovila, da iz razpisne dokumentacije izhaja, da je naročnik od ponudnikov zahteval le, da v ponudbi imenujejo posameznika, ki bo vodil gradnjo, t.j. vodjo gradnje, pri čemer so ponudniki na to funkcijo imenovali (med drugim) osebo, ki je po poklicu vodja del, pod pogojem, da ta hkrati izpolnjuje naslednje zahteve: izpolnjuje pogoje iz 19. člena GZ-1, je vpisan v imenik vodij del pri IZS, obvlada slovenski jezik in ima zahtevane reference.
Pri tem je DKOM ugotovila, da naročnik zahteve po izobrazbi vodje gradnje, ki bi ustrezala prevladujoči vrsti del v konkretnem javnem naročilu, v razpisni dokumentaciji ni določil. Naročnik je s tem, ko je štel, da imenovani vodja gradnje zaradi izobrazbe ne izpolnjuje pogoja za sodelovanje, razpisni dokumentaciji pripisal drugačno vsebino, kot iz nje dejansko izhaja. Od ponudnikov pa, kot že pojasnjeno, ni mogoče zahtevati več ali drugače, kot od njih zahteva vnaprej pripravljena razpisna dokumentacija.
Zaključiti gre, da smo v praksi večkrat soočeni s tem, da morajo ponudniki, da bi sploh lahko izvajali dejavnost, izpolnjevati različne zakonske zahteve (npr. imeti morajo dovoljenje za prodajajo medicinskih izdelkov, imeti morajo okoljevarstveno dovoljenje, vodja del mora izpolnjevati zahteve iz GZ-1,…) pri tem pa se postavlja vprašanje, ali je za jasnost zahteve dovolj, da se naročnik zgolj sklicuje na materialni predpis, ki te posebne zahteve določa, ali mora zahteve iz teh predpisov tudi prenesti v razsipno dokumentacijo.
Praksa DKOM je glede tega povsem jasna, če zahteva, ki mora biti po nekem zakonu izpolnjena ni nedvoumno in jasno določena v razpisu, zgolj sklicevanja naročnika v razpisu na predpis (pa naj bo to pravilnik ali zakon) ni dovolj. V konkretni zadevi to pomeni, da bi moral naročnik v razpisni dokumentaciji jasno določiti vrsto izobrazbe, upoštevajoč seveda vrsto del, ki po projektu prevladujejo. Po roku za oddajo ponudb, razpisna dokumentacija pomeni aksiom, kar drugače povedano pomeni, da vanjo ni mogoče več posegati na način, da bi ji dajali drugačen pomen in vsebino, kot to izhaja iz razpisa.
Odvetnica Marija Bukovec Marovt, Specialistka za gospodarsko pravo