V zadevi št. 018-032/2026-7 z dne 26. marec 2026 je Državna revizijska komisija (v nadaljevanju »DKOM«) presojala utemeljenost očitka vlagatelja, da v obrazcu ESPD, ki ga je izbrani ponudnik predložil za svojega podizvajalca, niso navedeni člani organov nadzora v družbi podizvajalca, kar je v nasprotju z zahtevami naročnika iz razpisa, zaradi česar naročnik ni mogel preveriti, niti ni preveril ali pri teh osebah obstojijo razlogi za izključitev, ki se nanašajo na nekaznovanje.
Glede na očitke vlagatelja v zahtevku za revizijo, je naročnik šele v predrevizijskem postopku (ne pa pred odločitvijo o oddaji javnega naročila) preveril tudi obstoj razlogov za izključitev, ki se nanašajo na nekaznovanje za člane nadzornega organa podizvajalca izbranega ponudnika. Ker je ugotovil, da razlogi nekaznovanosti niso obstajali, je zahtevek za revizijo zavrnil.
Kot izhaja iz odločitve DKOM je le ta zahtevku za revizijo ugodila, saj naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika ni upošteval dejanskega stanja, kot je izhajalo iz ponudbe in ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika do sprejema odločitve o oddaji naročila. V kolikor bi sledili naročniku in pri presoji dopustnosti ponudbe izbranega ponudnika upoštevali tudi dejstva, ki so nastala po oddaji javnega naročila, bi bilo po mnenju DKOM »ponudnikom onemogočeno uveljavljanje učinkovitega pravnega varstva, saj bi lahko povzročila, da bi bil zahtevek za revizijo ob njegovi vložitvi sicer utemeljen, naročnik pa bi ga v predrevizijskem postopku zaradi naknadno nastalih okoliščin zavrnil kot neutemeljenega.«
Prav tako dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v delu, ki se nanaša na preverjanje nekaznovanosti za člane nadzornega organa v predrevizjskem postopku ni dopustna, saj po mnenju DKOM »s takšno odločitvijo o oddaji naročila in naknadnimi ravnanji izbranega ponudnika vlagatelju pravno varstvo ni bilo zagotovljeno«.
V skladu z 29. točko prvega odstavka 2. člena ZJN-3 je dopustna ponudba tista ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.
Upoštevajoč zgoraj navedeno in prakso DKOM gre torej zaključiti, da se dopustnost ponudbe presoja na dan poteka roka za oddajo ponudb, ne pa po poteku tega roka, prav tako ne v morebitnem predrevizijskem postopku. Predrevizijski postopek je postopek pravnega varstva, zato pozivanje na dopolnitev ponudbe izbranega ponudnika v tej fazi ni dopustno. Četudi naročnik ni mogel vedeti, da ima gospodarski subjekt, ki nastopa v ponudbi izbranega ponudnika tudi nadzorni organ, ker iz ESPD obrazca, oz. iz lastne izjave (pri naročilih male vrednosti, če ni bil zahtevan ESPD obrazec) to ne izhaja, to ne opravičuje ravnanja naročnika, da po izdani odločitvi o oddaji javnega naročila, zahteva dopolnitev ponudbe v tem, ali pa kateremkoli drugem delu, ki vpliva na dopustnost ponudbe, kot izhaja iz definicije 29. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.
Odvetnica Marija Bukovec Marovt, Specialistka za gospodarsko pravo