Na to vprašanje je dogovorila Državna revizijska komisija v zadevi 018-028/2026[1] z dne 1. april 2026, ko je odločala o sporu, ki se je nanašal na dopustnost prijave sklenitelja okvirnega sporazuma.
Dejansko stanje
Prvi sklenitelj okvirnega sporazuma je pod zaporedno številko 137 ponudil artikel »KREMA KOKOS STEP.BIO BIONA ORGANIC 400ML«.
Vlagatelj zahtevka za revizijo je naročniku očital, da z odgovorom, objavljenim 14. 1. 2026 ob 9.40 na portalu javnih naročil, spremenil tehnične specifikacije za artikel pod zaporedno številko 137, zato bi moral ugotoviti, da prvi sklenitelj ni ponudil artikla, kot ga je naročnik zahteval s tem odgovorom. Nasprotno pa se prvi sklenitelj okvirnega sporazuma in naročnik sklicujeta, da je prvi sklenitelj okvirnega sporazuma ponudil artikel, ki je skladen s tehničnimi specifikacijami, pri čemer je naročnik navedel, da je skladen s tistimi, ki jih je naročnik določil prvotno.
Kaj vse predstavlja dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju tudi »razpisna dokumentacija«).
DKOM je v uvodu pojasnila, da se skladno s 67. členom ZJN-3 kot del dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila štejejo tudi informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom, sodelujočim v postopku javnega naročanja, te pa obsegajo med drugim odgovore na portalu javnih naročil. Informacije, ki jih posreduje naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, se štejejo za spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji (druga poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3). Ko poteče rok za prejem ponudb, naročnik nima več podlage, da bi spreminjal ali dopolnjeval dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, saj mu tako ravnanje preprečujejo prva poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3 ter načeli iz 6. in 7. člena ZJN-3. Naročnik lahko po poteku roka za prejem ponudb le še razlaga oziroma tolmači dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila, nima pa podlage, da bi spreminjal njen pomen, saj bi spreminjanje pomena pomenilo določanje drugačne vsebine, kot jo je imela dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila določeno do poteka roka za prejem ponudb. Navedeno tudi pomeni, še zaključuje DKOM, da » se mora naročnik pri tolmačenju dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila omejiti na jezikovne znake in torej tisto, kar je določil do poteka roka za prejem ponudb, saj bi s tolmačenjem dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, ki bi presegalo jezikovne znake, dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila spreminjal po poteku roka za prejem ponudb.«
Pri presoji utemeljenosti zahtevka za revizijo je DKOM poudarila,
- da mora biti dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila jasna, natančna in nedvoumna (prim. 6. in 7. člen ZJN-3, gl. tudi sodbo Sodišča Evropske unije v zadevi Evropska komisija proti Kraljevini Nizozemski, št. C-368/10 z dne 10. 5. 2010, točka 109).
- Naročnik poleg tega ne more med potekom predrevizijskega postopka tolmačiti dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, s tem pa tehničnih specifikacij, tako, da bi pomen določal v vsebini, kot jo je sprva določil (torej preden je z odgovorom preko portala JN določbo, ki se nanaša na tehnične specifikacije artikla, spremenil), saj bi tako tolmačenje, ki pomen vrača v besedilo, kot je bilo sprva določeno, uspešno uveljavil le v času do poteka roka za prejem ponudb (prim. prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3), pri čemer bi s tem pred potekom roka za prejem ponudb in torej pravočasno zrelativiziral odgovor, ki ga je objavil 14. 1. 2026 ob 9.38 na portalu javnih naročil.
- Na te ugotovitve tudi ne vplivajo navedbe naročnika, ki v odločitvi o zahtevku za revizijo utemeljuje, da je ponujena kokosova krema kakovostno boljši artikel in ima boljše lastnosti za uporabo, saj naročnik s tem vpeljuje v tehnične specifikacije elemente, ki jih ni določil pred potekom roka za prejem ponudb, česar v tej fazi postopka javnega naročanja, ko je rok za prejem ponudb že potekel, ni upravičen storiti (gl. 6. in 7. člen ZJN-3 ter prvo poved iz drugega odstavka 67. člena ZJN-3).
Glede na odločitev DKOM gre zaključiti, da jasne razpisne zahteve, po poteku roka za oddajo ponudb, ni dopustno razlagati drugače, zato se je pri presoji dopustnosti ponudbe oz. prijave treba »omejiti na jezikovne znake in torej tisto, kar je določil do poteka roka za prejem ponudb«. To pa drugače povedano pomeni, da če se je jasna določba iz razpisa z odgovorom na vprašanje spremenila, je treba upoštevati spremenjen pomen, kot izhaja iz odgovora na vprašanje in ne tistega, ki je bil podan v razpisu, pred spremembo.
Odvetnica Marija Bukovec Marovt, Specialistka za gospodarsko pravo
[1] Glej tudi odločitev DKOM št. 018-029/2026 Vrtec Jožice Flander Maribor in 018-027/2026 Vrtec Tezno Maribor.