Sodba Sodišča EU v zadevi Kolin jasno utrjuje protekcionistični trend na področju javnih naročil EU, saj omejuje dostop gospodarskih subjektov iz tretjih držav, ki niso sklenile sporazumov z EU, do pravic, ki izhajajo iz direktiv o javnih naročilih. Čeprav Sodišče ne prepove sodelovanja teh subjektov izrecno, jim hkrati onemogoča uveljavljanje pravic po direktivah in nacionalni zakonodaji, kar praktično vodi do njihovega izključevanja ali minimalne možnosti učinkovitega pravnega varstva.
Za naročnike to pomeni, da morajo že v fazi priprave razpisne dokumentacije jasno predvideti, ali bodo dopustili sodelovanje gospodarskih subjektov iz tretjih držav, in v primeru dovoljenja določiti način „manj ugodnega obravnavanja“, ki odraža razliko v pravnem položaju teh subjektov v primerjavi s ponudniki EU ali držav s sklenjenimi sporazumi. Takšna ureditev predstavlja dodatno breme in pravno negotovost, saj bo težko zagotoviti skladnost z načelom sorazmernosti in nediskriminacije.
Za ponudnike iz tretjih držav sodba pomeni, da njihovo sodelovanje v postopkih javnega naročanja EU ni zaščiteno z direktivami in ZJN-3, prav tako pa se lahko zanj uporabi le splošno upravnopravno načelo preglednosti, sorazmernosti in nediskriminacije. V praksi je torej skoraj nemogoče zagotoviti enakopravno obravnavo, kar pomeni, da je dejansko sodelovanje teh ponudnikov v postopkih omejeno ali izključeno.