Sodišče EU je v zadevi C-452/23 obravnavalo več vprašanj v zvezi s spremembo koncesijske pogodbe, pri čemer se ena ključnih točk te sodbe nanaša na vprašanje, kdaj je mogoče spremembo koncesije opredeliti kot potrebno v smislu člena 43(1)(c) Direktive 2014/23.
Ključni poudarki Sodišča EU
Dopustnost spremembe pogodbe zahteva kumulativno izpolnitev treh pogojev:
1. Nastanek okoliščin, ki jih skrben naročnik ob podelitvi koncesije ni mogel predvideti in zaradi katerih je potrebna sprememba pogodbe.
2. Sprememba ne sme spremeniti splošne narave koncesije.
3. Povečanje vrednosti zaradi spremembe ne sme preseči 50 % vrednosti prvotne koncesijske pogodbe.
Sodišče je poudarilo, da mora biti sprememba pogodbe potrebna, kar pomeni več kot zgolj to, da prvotna pogodba nove situacije ne ureja. Sprememba je dopustna le, če je nujna za zagotovitev nadaljnjega pravilnega izvajanja obveznosti iz prvotne koncesijske pogodbe.
Sklep
- Sodba pomembno zožuje pojem potrebne spremembe – ne zadošča, da nova okoliščina ni bila predvidena, temveč mora ta okoliščina narekovati nujno prilagoditev za ohranitev izvajanja prvotne pogodbe.
- Takšna razlaga preprečuje, da bi se pod krinko nepredvidljivih okoliščin bistveno spreminjale koncesije brez novega postopka, hkrati pa omogoča prožnost, kadar je to res nujno za ohranitev izvajanja pogodbenih obveznosti.
- Sprememba mora biti torej neposredno povezana z zagotavljanjem pravilnega izvajanja prvotne pogodbe.
Čeprav se sodba nanaša na koncesije, je razlaga relevantna tudi za javna naročila, saj so pravila o spremembah pogodb v Direktivi 2014/24/EU v bistvenem enaka. Za slovensko prakso bo ta sodba torej relevantna pri razlagi 95. člena ZJN-3 (prvi odstavek, 3. točka).