Vse pogostejša so vprašanja, ali je dopolnjevanje ponudb s CE certifikatom, ki je bil zahtevan v razpisni dokumentaciji, dopustno?
Dejstvo je, da imajo predvsem naročniki s področja zdravstva, velike probleme, ki se odražajo v tem, da ponudniki v fazi oddaje ponudb ne predložijo zahtevanih certifikatov, oz. drugih dokazil, ki so bila v razpisu zahtevna za dokazovanje tehničnih lastnosti ponujenega blaga, ali pa jih predložijo, vendar je veljavnost le teh pretekla. Problem ni zgolj v vprašanju, kako obravnavati takšno pomanjkljivost, temveč predvsem v dejstvu, da naročniki v primeru zavrnitve ponudbe kot nedopustne ostanejo brez artiklov, ki jih zaradi poteka prejšnjih pogodb nujno potrebujejo.
Čeprav poznamo stališče prekrškovnega organa, da bi moral naročnik dovolj zgodaj v objavo javnega naročila, da ga lahko še pred potekom veljavnosti prejšnjih pogodb, v kolikor ne prejme dopustnih ponudb ponovi, vemo, da je teoretično to lahko zapisati, v praksi pa pri velikih javnih naročilih skoraj nemogoče izvesti. Le redkokdaj se zgodi, da so razlogi za neoddano naročila na stani naročnika (npr. ker ponudbe presegajo višino zagotovljenih sredstev). Običajno se ponudbe v postopkih javnih naročil zavrnejo, ker ne izpolnjujejo razpisnih zahtev, oz. ponudniki ne predložijo dokazil, ki so bila zahtevana v razpisu. Seveda v določenih primerih, ko zakon to dopušča, naročnik lahko pozove na dopolnitev ponudbe, vendar to ni dopustno v delu, ki se nanaša na dokazovanje tehničnih specifikacij. Vse obravnavano v nadaljevanju se nanaša na velika javna naročila in ne na naročila male vrednosti. [1]
Že sama priprava teh naročil je zahtevna zaradi priprave tehničnih specifikacij, ki morajo biti jasno vnaprej določene, zaradi česar je v to pripravo treba vključiti različne strokovnjake z najrazličnejših področij. Še bolj zahtevna je faza pregleda in ocenjevanja ponudb, ko je treba pregledati, ali ponujeno blago ustreza zahtevam iz razpisa in ali so zanj predložena dokazila, ki so bila zahtevana.
In tukaj imamo v praksi velik problem, saj ponudniki dokazil (CE certifikatov, izjav o skladnosti…), ki so zahtevani v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, največkrat sploh ne predložijo, ali pa predložena dokazila niso skladna z naročnikovimi zahtevami, ker imajo npr. preteklo veljavnost. Gre seveda za vprašanje (ne)skrbnosti pri pripravi ponudbe.
Več kot očitno je, da ponudniki v praksi »pričakujejo«, da jih bodo naročniki pozvali k dopolnitvi ponudb, celo več, v praksi se je izoblikovalo stališče, »da so jih dolžni pozvati, saj da imajo vsa dokazila v elektronski obliki«, kar po njihovem pomeni, da »je dejstvo obstajalo v trenutku roka za oddajo ponudb in so posledično podani pogoji za dopolnjevanje ponudb. Takšna pričakovanja so po našem mnenju posledica tega, da so naročniki v pretekih letih ponudnike k temu res pozivali, pa ne samo enkrat, ampak tudi večkrat, saj je bil to edini način, da so lahko sploh izpeljali razpis. Vendar, kot bomo videli v nadaljevanju, takšna pričakovanja nimajo pravne podlage v zakonu.
Čeprav nekateri teoretiki naročnikom svetujejo, »da je dopolnjevanje ponudb s CE certifikatom dopustno, če naročnik vse ponudnike pozve k dopolnitvi«, pa se po našem mnenju s tem ne gre strinjati, saj pri tem vprašanju, ne gre za vprašanje enakopravne obravnave ponudnikov, ampak za vprašanje dopustnosti dopolnjevanja ponudb v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije. Ker dopolnjevanje ponudb v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije po ZJN-3 in večkrat zapisanih stališčih DKOM ni dopustno, je povsem brezpredmetno, ali je naročnik »vse ponudnike, pri katerih je ugotovil isto napako« pozval k dopolnitvi, saj se s tem njegova kršitev zakona, ne odpravlja. To lahko pomeni zgolj, da je naročnik kršil zakon pri vseh, ne zgolj pri enem od ponudnikov, ki je oddal ponudbo na predmetnem javnem naročilu.
Tudi iz sodne prakse Sodišča EU (prim. npr. sodbe C-599/10, SAG ELV Slovensko in drugi, C-336/12 Manova, C-324/14 Partner Apelski Dariusz, C-387/14 Esaprojekt, in C-131/16 Archus in Gama) izhaja, da načelo enakega obravnavanja in zahteva po preglednosti nasprotujeta kakršnim koli pogajanjem med naročnikom in ponudnikom v okviru postopka oddaje javnih naročil, kar pomeni, da predložene ponudbe načeloma ni več mogoče spreminjati niti na pobudo naročnika niti na pobudo ponudnika, saj bi to sicer lahko pomenilo, da se naročnik v nasprotju z načelom enakega obravnavanja s ponudnikom zaupno pogaja o ponudbi v škodo drugih ponudnikov. Načelo enakega obravnavanja pa ne nasprotuje temu, da se ponudba v točno določenem delu popravi ali dopolni, kadar so v zvezi z njo očitno potrebna pojasnila ali če je treba odpraviti očitne pisne pomote. Poziv javnega naročnika ponudniku, naj predloži zahtevane podatke in dokumente, načeloma ne sme zadevati ničesar drugega kot pojasnitev ponudbe tega ponudnika ali popravo očitne napake v tej ponudbi, zato ponudniku ne sme na splošno omogočati, da predloži izjave in dokumente, katerih predložitev je bila zahtevana z dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ki niso bili predloženi v roku za predložitev ponudb. Poleg tega dopolnitve ali popravki prvotne ponudbe ne smejo privesti do njene bistvene spremembe, saj je mogoče prvotno ponudbo popraviti le izjemoma in le, če ta sprememba ne privede do tega, da se dejansko predloži nova ponudba.
Ker ne predložitev CE certifikata oz. predložitev pretečenega CE certifikata ne pomeni očitne napake, ampak gre pri dopolnitvi ponudbe v tem delu za bistvenost spremembo ponudbe po roku za oddajo ponudb, dopolnjevanje v tem delu ni dopustno.
V nadaljevanju v zvezi z vprašanjem, ki se nanaša na dopolnjevanje ponudb v tehničnih specifikacijah, povzemamo prakso DKOM (dostopno na www.dkom.si).
Kaj so tehnične specifikacije
Naročnik s tehničnimi specifikacijami opiše predmet javnega naročila, ki ga kupuje. Tehnične specifikacije določajo zahtevane značilnosti gradnje, storitve ali blaga. Te značilnosti se lahko nanašajo tudi na točno določen postopek ali način proizvodnje ali zagotavljanje zahtevanih gradenj, blaga ali storitev ali na točno določen postopek za kakšno drugo stopnjo v njihovi življenjski dobi, tudi če takšni dejavniki fizično niso del njih, a pod pogojem, da so značilnosti povezane s predmetom javnega naročila ter sorazmerne z vrednostjo in cilji naročila (prvi odstavek 68. člena ZJN-3). Naročnik jih lahko določi bodisi v smislu zahtev glede delovanja ali funkcionalnosti bodisi s sklicevanjem na tehnične specifikacije in različne standarde oziroma tehnične ocene bodisi s kombinacijo navedenih načinov (peti odstavek 68. člena ZJN-3). V skladu s šestim odstavkom 68. člena ZJN-3 v tehničnih specifikacijah ne smejo biti navedeni določena izdelava ali izvor ali določen postopek, značilen za proizvode ali storitve določenega gospodarskega subjekta, ali blagovne znamke, patenti, tipi ali določeno poreklo ali proizvodnja, ki dajejo prednost nekaterim podjetjem ali proizvodom ali jih izločajo, razen če tega ne upravičuje predmet javnega naročila. Take navedbe so izjemoma dovoljene, če sicer ni mogoče dovolj natančno in razumljivo opisati predmeta naročila, vsebovati pa morajo tudi besedi »ali enakovredni«. (Odločitev DKOM 018-018/2023-8, z dne 20. 3. 2023).
ZJN-3 v 68. členu poleg pravil v zvezi z oblikovanjem tehničnih specifikacij določa tudi pravila glede dokazovanja izpolnjevanja tehničnih specifikacij. Skladno z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 mora ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi, vključno s tistimi iz 70. člena ZJN-3, dokazati, da gradnja, blago ali storitev, ki je skladna s standardom, izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih je določil naročnik. Sedmi odstavek 68. člena ZJN-3 določa, da kadar naročnik uporabi možnost sklicevanja na tehnične specifikacije iz b) točke petega odstavka tega člena, ponudbe ne sme zavrniti z obrazložitvijo, da ponujene gradnje, blago ali storitve niso skladne z zahtevanimi tehničnimi specifikacijami, če ponudnik v svoji ponudbi na kakršen koli ustrezen način, vključno z načini dokazovanja iz 70. člena ZJN-3, dokaže, da predlagane rešitve enako izpolnjujejo zahteve, določene v tehničnih specifikacijah.) Naročnik lahko skladno s prvim odstavkom 70. člena ZJN-3 zahteva, da gospodarski subjekti kot dokazilo o skladnosti s tehničnimi specifikacijami, predložijo poročilo o preizkusu, ki ga pripravi organ za ugotavljanje skladnosti, ali potrdilo, ki ga izda tak organ. Skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 mora naročnik sprejeti druga ustrezna dokazila, ki niso navedena v prvem odstavku 70. člena ZJN-3, na primer tehnično dokumentacijo proizvajalca, kadar določen gospodarski subjekt nima dostopa do potrdil ali poročil o preizkusih iz prvega odstavka 70. člena ZJN-3 ali jih ne more pridobiti v ustreznih rokih, pod pogojem, da ni odgovoren za to, da nima dostopa, ter pod pogojem, da gospodarski subjekt s tem dokaže, da gradnje, blago ali storitve, ki jih zagotavlja, izpolnjujejo tehnične specifikacije, merila za oddajo naročila ali pogoje za izvedbo naročila.
Iz navedenih določil ZJN-3 izhaja, da je naročnik upravičen od ponudnikov zahtevati dokazovanje zahtevanih značilnosti lastnosti blaga, na drugi strani pa morajo ponudniki v ponudbi izkazati izpolnjevanje zahtev, pri čemer pa niso omejeni na točno določena dokazna sredstva. Tudi če naročnik zahteva dokazovanje zahtevanih značilnosti blaga s predložitvijo poročil o preizkusih ali potrdil, ki jih pripravijo oziroma izdajo organi za ugotavljanje skladnosti, mora naročnik upoštevati možnost ponudnikovega dokazovanja z drugimi ustreznimi dokazili in to, kot to navaja tudi naročnik, ne glede na vprašanje, ali je to možnost izrecno predvidel v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Naročnik mora skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZJN-3 sprejeti druga ustrezna dokazila, vendar pa dokazovanje ni brezpogojno, saj tretji odstavek 70. člena ZJN-3 ponudniku nalaga določene obveznosti; ponudnik mora že v ponudbi izkazati obstoj okoliščin iz tretjega odstavka 70. člena ZJN-3, ki opravičujejo oziroma utemeljujejo sprejem drugih ustreznih dokazil.[2]
V katerem delu naročnik lahko poziva k dopolnitvi
Dopustna ponudba je ponudba, ki jo predloži ponudnik, za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev in ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje, njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, je prispela pravočasno, pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija, naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko in cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika (29. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3).
V skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 lahko naročnik zahteva, v kolikor so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne, oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, da gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave ponudnikov in transparentnosti. Ista določba ZJN-3 med drugim določa tudi, da naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam ter da se lahko predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, mogoče objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti. Očitne ali nebistvene napake naročnik lahko spregleda.
V skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen kadar gre za popravek ali dopolnitev očitne napake, če zaradi tega popravka ali dopolnitve ni dejansko predlagana nova ponudba) ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom 89. člena ZJN-3, in tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila.
Način odločanja naročnika
Kot je Državna revizijska komisija že večkrat zapisala, mora naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, v fazi pregledovanja in ocenjevanja ponudb pa dopustnost prejetih ponudb presojati na podlagi vnaprej jasno in izrecno določenih in objavljenih zahtev (prim. tudi odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-053/2023, 018-071/2025). Prav tako je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, da je natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega (razumno obveščenega in povprečno skrbnega) ponudnika. Ker je slednji tisti, ki mu je v vsakokratnem postopku javnega naročanja naloženo breme priprave dopustne ponudbe, je slednji obenem tudi tisti, ki nosi posledice neizpolnitve omenjene dolžnosti (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-065/2017, 018-031/2018, 018-131/2022, 018-043/2024).
Narava potrdil o skladnosti, upoštevajoč določila ZJN-3
Po stališču Državne revizijske komisije, se dokazila o skladnosti (CE Certifikat) ponujenega predmeta javnega naročila s standardi, ki jih je naročnik zahteval v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, nanašajo na tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila (prim. npr. odločitve Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-047/2018, 018-078/2018, 018-058/2019, 018-104/2023, 018-091/202.
Ali naročnik lahko pozove ponudnika, da po roku za oddajo ponudb ponudbo dopolni z dokazili, ki so vezan na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila
Kot rečeno, tehnične specifikacije (opis predmet javnega naročila) določi naročnik. Pri tem tudi določi, katere dokumente oz. dokazila mojo ponudniki predložiti, da bodo izkazil izpolnjevanje zahtev. Po roku za oddajo ponudb razsipna dokumentacija postane aksiom, kar pomeni, da vanjo ni dopustno več posegati. Če se torej ponudnik ne strinja s tehničnimi specifikacijami in zahtevami naročnika po predložitvi točno določenih dokazi, mora na to opozoriti preko Portala javnih naročil, oz. iz tega razloga pred rokom za oddajo ponudb, vložiti zahtevke za revizijo, sicer je prekludiran. Zamuda roka pomeni prekluzijo.
Torej, če ponudba ni skladna s tehnični specifikacijami ali pa niso predložna dokazila, kot so bila zahtevan, ponudba ni dopustna in se jo kot takšno zavrne. Naročnik ponudnika ne sme pozivati k dopolnitvi, saj ne gre za očitno napako. Takšno stališče izhaja tudi iz odločitve DKOM v zadevi 018-090/2025-11 z dne 22. 9. 2025, kjer je DKOM zapisala,« … da naročnik za posredovanje poziva na predložitev manjkajočega certifikata izbranemu ponudniku – ob tem, da nepredložitve v ponudbi obvezno zahtevanega dokumenta v zvezi s tehničnimi specifikacijami ni mogoče obravnavati kot očitno napako v smislu pravila iz šestega odstavka 89. člena ZJN-3 (prim. odločitev Državne revizijske komisije v zadevi št. 018-078/2018) – v ZJN-3 ni imel pravne podlage.
Dalje to pomeni, da tudi ravnanje izbranega ponudnika v konkretnem primeru, ko je prišlo do dopolnjevanja ponudbe v delu, vezanem na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, ni skladno s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 in zato ne more predstavljati temelja za oceno ponudbe izbranega ponudnika kot dopustne (prim. npr. odločitev Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-038/2018, 018-064/2024, 018-121/2024).«
Rok v katerem se lahko izpodbija razpisan dokumentacija v delu tehničnih specifikacij
Rok za vložitev zahtevka za revizijo, ki se nanaša vsebino objave, povabilo k oddaji ponudbe ali na razpisno dokumentacijo določa 25. člen ZPVPJN. Ponudnik namreč po poteku roka za prejem ponudb, upoštevaje tretji odstavek 25. člena ZPVPJN, ne more navajati kršitev, ki so mu bile znane ali bi mu morale biti znane pred potekom tega roka. Torej, če se ponudki ne strinja s tehničnimi specifikacijami, oz se ne strinja z predložitvijo zahtevanih dokazil, mora ponudnik zoper kršitev, ki mu je ali bi mu morala biti znana, ukrepati takoj, kar omogoča sprotno odpravljanje nepravilnosti v postopku oddaje javnega naročila. [3]
Poudarjamo, da je v praksi malo primerov, ko ponudnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb lahko dokaže, da je bilo določeno zahtevo mogoče razumeti na več načinov, zaradi česar je razpisan dokumentacija nejasna, to pa ne sme iti v škodo ponudnika, ki se je ravnal po eni izmed možnih razlag.
Zaključiti gre:
- Razpisna dokumentacija po roku za oddajo ponudb, postane aksiom in vanjo ni dopustno posegati;
- Ponudnik mora ugovore, ki jih ima na razpisno dokumentacijo uveljavljati pred rokom za oddajo ponudb;
- Dopolnjevanje ponudb v delu, ki se nanašajo na tehnične specifikacije in dokazila, s katerimi se upoštevajoč določila iz razpisa le te dokazujejo, ni dopustno, saj če ponudnik dokazil ne predloži, ali predloži takšna, ki jim je rok pretekel, ni mogoče šteti za očitno napako, niti ne za nebistveno pomanjkljivost.
- Ponudba, ki ne ustreza zahtevam iz razpisa v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije ni dopustna in se zavrne.
- Čeprav naročnik vse ponudnike v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije pozove na dopolnitev ponudb, njegovo ravnanje po našem mnenju s tem ne postane zakonito, saj gre za dopolnjevanje ponudb v delu, ki je po zakonu izrecno prepovedano. Tako imenovano sklicevanje na enakopravno obravnavo, ne odpravlja kršitve.
- Četudi naročniki v želji, da razpis uspe, pozivajo na dopolnjevanje ponudb, se morajo zavedati, da konkurenčen ponudnik, ki zgolj zaradi cene ni bil izbran, in je priložil vse kar se od njega zahteva, lahko vpogleda v ponudbo izbranega ponudnika in zoper odločitev vloži zahtevek za revizijo. Na drugi strani pa se te možnosti morajo zavedati tudi ponudniki, ki niso dovolj skrbni pri prijavi in oddaji ponudbe, saj če bo njihovo neskrbnost spregledal naročnik, ni nujno, da bo to spregledala konkurenca, ki bo pogledala v spis.
- Nenazadnje, poudariti gre, da lahko naročnik v razpisu od ponudnikov zahteva, da ob oddaji ponudb predložijo zgolj ESPD, če pa zahteva, da predložijo še tehnično dokumentacijo in pri tem jasno navede[4], katero, pa ta zahteva postane pogoj, ki mora biti v ponudbi v celoti izpolnjen in je izključne narave. Kadar naročnik zahteva, da ponudniki ob oddaji ponudbe predložijo zgolj ESPD ali drugo lastno izjavo, je seveda dopolnjevanje ponudb dopustno (gre za drugačno situacijo, kot jo obravnavamo v tem prispevku), saj je tako določeno v razpisu. V tem primeru naročniki jasno zapišejo, da bodo v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb zahtevali ustrezna dokazila (običajno od ponudnika, ki je po merilih najugodnejši).
- Čeprav si v praksi večkrat želimo, da bi zakonodajalec dopustil dopolnjevanje ponudb tudi v delu, ki se nanaša na tehnične specifikacije, vedno znova pridemo do tega, da bi to še bolj obremenilo naročnike. Že sedaj ob jasno zapisani zahtevi iz razpisa in opozorilu na kršitve, dokumenti, ki so bili zahtevani, marsikdaj niso predloženi. Naročnik pa je dolžan ravnati v skladu s pravili, ki jih je sam določil.
Odv. Mag. Marija Bukovec Marovt, odvetnica, specialistka za gospodarsko pravo
[1] Pri tem opozarjamo, na spor, ko je vlagatelj očital naročniku, da: »izbrani ponudnik ni predložil dokazil za zahtevo, ki izhaja iz točke 4 Tehničnih razpisnih pogojev (Dodatne zahteve za SN prenapetostne odvodnike) in se nanaša na ohmsko komponento uhajavega toka pri podani Uc in 20℃;Ir≤0,1mA. Iz kataloškega lista »SN prenapetostni odvodnik tip 800 SA Euromold«, ki ga je v ponudbi predložil izbrani ponudnik, ni mogoče ugotoviti podatka o tej zahtevi, izbrani ponudnik pa tudi ni predložil nobenega drugega dokazila, s katerim bi izkazal izpolnjevanje te zahteve. Izbrani ponudnik navedene zahteve tako ni izkazal na način, kot je bilo zahtevano v razpisni dokumentaciji, kar naj (po potrebi) ugotovi izvedenec elektro stroke. Vlagatelj zatrjuje, da je naročnik v zvezi z ugotovljeno pomanjkljivostjo ponudnike neenakopravno obravnaval oziroma je nedopustno preferiral izbranega ponudnika (vlagatelj se sklicuje na odločitve Državne revizijske komisije št. 018-166/2018, 018-152/2019, 018-076/2020 in 018-024/2022)«.
V tej zadevi je šlo za naročilo male vrednosti in DKOM je v odločitvi št.018-045/2024-4 zapisala: »Naročnik predmetni postopek izvaja po postopku oddaje naročila male vrednosti. Gre za postopek, ki ga lahko naročnik glede na prvi odstavek 47. člena ZJN-3 uporabi tudi v primeru naročila blaga, za katerega glede na vrednost v zvezi z njim ni treba poslati v objavo obvestila o naročilu Uradu za publikacije Evropske unije. Tretji odstavek 47. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik v postopku naročila male vrednosti zahteva, da ponudnik izkaže izpolnjevanje vseh zahtev naročnika (torej tudi zahtev, ki se nanašajo na tehnične specifikacije) z ESPD ali drugo lastno izjavo, pri čemer naročniku ne glede na drugi odstavek 89. člena ZJN-3 ni treba preveriti obstoja in vsebine navedb v ponudbi, razen če dvomi o resničnosti ponudnikovih izjav v ESPD. Iz navedenih določil ZJN-3 je razvidno, da lahko ponudniki v postopku oddaje javnega naročila male vrednosti izpolnjevanje posameznih zahtev ali pogojev izkažejo s predložitvijo lastnih izjav, ki jih naročniku ni treba posebej preverjati, razen če dvomi v resničnost navedb.«
[2] Iz odločitve DKOM 018-119/2025-30, z dne 13.1.2026; dostopno na www.dkom.si.
[3] DKOM 018-119/2025-30 z dne 13.1.2026.
[4] Glej na primer odločitev Dkom 018-015/2025-4,Dkom 018-097/2024, DKOM 018-200/2020.