Po končanem preverjanju in ocenjevanju ponudb naročnik skladno z 90. členom ZJN-3, izda odločitev o (ne)oddaji javnega naročila (smiselno prim. drugi, tretji in peti odstavek 90. člena ZJN-3). V odločitvi o oddaji javnega naročila mora naročnik navesti značilnosti in prednosti izbrane ponudbe ter ime uspešnega ponudnika, mora v njej, skladno s tretjim odstavkom 90. člena ZJN-3, navesti tudi razloge za zavrnitev ponudbe vsakega neuspešnega ponudnika, ki ni bil izbran.
Iz prej navedene odločitve izhaja, da podlago za spremembo že izdane odločitve o oddaji javnega naročila predstavlja šesti odstavek 90. člena ZJN-3. Ta v prvi in drugi povedi določa, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti po predhodni ugotovitvi utemeljenosti svojo odločitev na lastno pobudo spremeni in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo, pri čemer novo odločitev sprejme upoštevaje določbe 90. člena ZJN-3. Dalje je v tretji povedi šestega odstavka 90. člena ZJN-3 določeno, da lahko naročnik spremeni odločitev o oddaji naročila tudi še po prejemu zahtevka za pravno varstvo, vendar le v primeru, če je pred spremembo te odločitve odločil o zahtevku za revizijo. V tem primeru mora biti nova odločitev o oddaji naročila skladna z odločitvijo o zahtevku za revizijo. Kadar naročnik v skladu s šestim odstavkom 90. člena ZJN-3 sprejme novo odločitev o oddaji javnega naročila, teče rok za uveljavitev pravnega varstva od dneva vročitve nove odločitve.
V zvezi z uporabo pooblastila, ki ga naročniku daje citirana določba šestega odstavka 90. člena ZJN-3, je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila (prim. odločitve v zadevah št. 018-274/2015, 018-102/2019, 018-072/2021, 018-019/2024, 018-151/2024), da ima v takšnem primeru naročnik dve možnosti, in sicer lahko odločitev o razveljavitvi odločitve o oddaji javnega naročila in odločitev o zaključku postopka oddaje javnega naročila sprejme časovno in vsebinsko hkrati, lahko pa ti dve odločitvi sprejme tudi ločeno. V primeru, ko naročnik z eno odločitvijo razveljavi prejšnjo in tudi že izda končno odločitev, že iz narave stvari izhaja, da sprejem nove odločitve vsebuje tudi sprejem odločitve o razveljavitvi prejšnje (četudi odločitev o razveljavitvi prejšnje v novi odločitvi ne bi bila izrecno izjavljena).
Če torej želi naročnik (predhodno) odločitev o oddaji naročila spremeniti, jo mora najprej odpraviti (razveljaviti), saj bi v nasprotnem primeru s sprejemom nove odločitve obstajali dve odločitvi o oddaji naročila. Z razveljavitvijo odločitve o oddaji naročila slednja (pravno) ne obstaja več, naročnik pa s tem postopek javnega naročanja vrne v prejšnjo fazo, tj. v (ponovno) fazo pregleda in ocenjevanja ponudb – saj bo ugotovljeno (morebitno) nezakonitost lahko odpravil le tako, da bo postopek javnega naročanja vrnil v fazo, v kateri je bila ugotovljena ta nezakonitost in jo tudi odpravil (v primeru, če bo ugotovil, da ta dejansko obstaja).
Odločitev je v celoti dostopna na www.dkom.si.